APDEJT.si

Danes se pričakuje odločitev o tem, ali bo dovoljen pro-palestinski protest, ki naj bi v nedeljo zaprl most Sydney Harbour v Avstraliji. Policija opozarja, da bi lahko prišlo do gneče, aktivisti pa so pripravljeni protest preložiti, če jih bo policija podprla. Vrhovno sodišče NSW bo v soboto odločalo o usodi protesta.

Med tiskovno konferenco v Beli hiši se je ameriški predsednik Donald Trump sprl z novinarjem, ki ga je označil za 'norca', ker je izpraševal o časovnem okviru uporabe IEEPA za uvedbo carin. Trump je branil svoje ravnanje in omenjal prejšnje carine na Kitajsko. Poteze predsednika so povzročile tudi padec svetovnih delnic, saj vlagatelji opozarjajo na preizkušnjo glede 'vrhunca carin'. Medtem ko nekateri trdijo, da je Mark Carney pozival k uvedbi carin, Trump uporablja carine kot sredstvo gospodarskega pritiska.

Avstralija se je sprva izognila povišanju carin s strani ZDA, potem ko je Donald Trump obdržal obstoječe stopnje za številne države, vključno z Avstralijo. Kljub temu pa obstaja zaskrbljenost glede morebitnih nadaljnjih tarifnih ukrepov, ki bi lahko negativno vplivali na avstralsko gospodarstvo. Avstralija ohranja miren pristop do pogajanj s Trumpom.

Smithsonian National Museum of American History je odstranil omembo dveh postopkov odstavitve proti predsedniku Donaldu Trumpu iz razstave o ameriškem predsedništvu. Muzej je dejal, da je bila razstava posodobljena in da bo prihodnja razstava vključevala "vse odstavitve". Odstranitev je sledila pritisku Bele hiše, razstava pa se je vrnila na različico iz leta 2008.

Rusija je na Trumpove grožnje o tarifah odgovorila z demonstracijo hipersoničnega orožja. ZDA so, po besedah avtorjev, pod Trumpom postale izkoriščevalska velesila, ki zmanjšuje tujo pomoč in s svojo gospodarsko močjo ustrahuje dolgoletne zaveznike. Trumpovi napadi na mednarodno pravo niso nič novega in jih podpirata obe stranki.

Poslovni lobi je zavrnil pozive komisije za produktivnost k uvedbi novega davka, ki bi ga izravnali z znižanjem stopnje, ki jo plačujejo mala podjetja. Poročilo Century Foundation pa je ugotovilo, da je finančna negotovost v ZDA še vedno zelo razširjena.

ZDA so dosegle dogovor z Južno Korejo, po katerem bodo uvedle 15-odstotno tarifo na uvoz iz te države, kar je manj od prvotno predlaganih 25 odstotkov. Južna Koreja se je tudi zavezala k investiciji v ZDA v višini 350 milijard ameriških dolarjev. Hkrati so EU in ZDA rešile svoj tarifni spor, pri čemer bo veljala 15-odstotna tarifa na večino izvoza iz EU v ZDA, Evropa pa ne bo uvedla novih protitarif. Donald Trump in Ursula von der Leyen sta se dogovorila tudi o obsežnih nakupih energije.

Nekdanjega kanadskega premierja Justina Trudeauja so opazili na koncertu Katy Perry v Montrealu, kjer je iz ustnic bral besedilo pesmi "Dark Horse". Katy Perry trenutno nastopa na turneji 'Lifetimes Tour', naslednji koncert pa bo imela v Quebec Cityju.

Kamala Harris bo septembra izdala spomine z naslovom "107 Days", v katerih bo podrobno opisala svojo zgodovinsko predsedniško kampanjo. Knjiga bo imela 320 strani in bo ponudila vpogled v dogajanje za zaprtimi vrati kampanje.

Južnokorejska vlada bo razširila davčne spodbude za raziskave in razvoj ter naložbe v umetno inteligenco in mobilnost naslednje generacije. V Avstraliji pa se vlada ukvarja z načrtom znižanja davkov za podjetja, z izjemo 500 največjih, da bi spodbudila inovacije in kapitalske naložbe. Produktivnostna komisija je predlagala 20-odstotno znižanje davka za mala in srednja podjetja ter uvedbo 5-odstotnega davka na neto denarni tok.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s podpisom izvršnega ukaza zaprla carinsko določbo 'de minimis', da bi zaščitila Američane pred uvozom fentanila, ponarejenih izdelkov in gospodarske sabotaže. Medtem so ameriške cene bakra po Trumpovi potrditvi 50-odstotne carine, ki izključuje rafinirane izdelke, strmoglavile za več kot 19 %. Evropska unija je priznala, da ne more zagotoviti obljubljenih 600 milijard dolarjev naložb ZDA, saj bi te morale priti od zasebnih podjetij, nad katerimi Bruselj nima nadzora. Dodatno so ZDA s Južno Korejo sklenile trgovinski sporazum, ki predvideva 15-odstotne carine na južnokorejsko blago, v zameno pa naj bi se Južna Koreja zavezala k naložbam v višini 350 milijard dolarjev v ameriške projekte in nakupu energetskih izdelkov v vrednosti 100 milijard dolarjev iz ZDA.

Kanadski premier Mark Carney je napovedal, da bo Kanada uradno priznala Palestino na Generalni skupščini ZN septembra. Malta je prav tako napovedala, da bo septembra priznala Palestino, s čimer se pridružuje Franciji in Združenemu kraljestvu.

Avstralski parlament je sprejel zakon, ki znižuje študentska posojila za 20 %, kar pomeni odpis več kot 16 milijard avstralskih dolarjev (10,31 milijarde ameriških dolarjev) dolga za 3 milijone ljudi. Ta poteza, ki izpolnjuje ključno predvolilno obljubo premierja Anthonyja Albaneseja, naj bi pomagala ublažiti naraščajoče življenjske stroške. Odpis dolga naj bi prinesel olajšanje številnim Avstralcem, ki se spopadajo s finančnimi bremeni študentskih posojil.

Analiza je pokazala, da so velike korporacije v Združenih državah Amerike uporabljale carine, ki jih je uvedel nekdanji predsednik Donald Trump, kot "kritje" za povišanje cen. Medtem ko so Trumpove carine povzročile gospodarske pretrese, so podjetja izkoriščala nastali kaos, stroške pa so krila delovna družine. Progresivna zagovorniška skupina Groundwork Collaborative je v torek objavila novo poročilo, ki razkriva to prakso in navaja imena podjetij.

Tajska vojska je obtožila Kambodžo kršenja prekinitve ognja, ki naj bi končala petdnevni obmejni konflikt. Kljub temu poročila kažejo, da se prebivalci spornih območij vračajo domov, kar nakazuje, da prekinitev ognja velja. Združene države so pozdravile razglasitev prekinitve ognja med državama. Spopad med Tajsko in Kambodžo v gorovju Dangrek odraža dolgoletno nesoglasje glede razmejitve meja, boj pa je tudi posledica političnih dejavnikov.

Visoki ameriški in kitajski gospodarski uradniki so se srečali v Stockholmu, da bi razpravljali o dolgotrajnih gospodarskih sporih, ki so v središču trgovinske vojne med državama. Glavni cilj pogajanj je podaljšanje trimesečnega premirja, s čimer bi se izognili uvedbi bistveno višjih carin. Kitajska se sooča z rokom 12. avgusta, medtem ko je Kitajska med drugim objavila komentarje, ki pozdravljajo poglobljeni dialog, hkrati pa poudarjajo priznanje dolgoročne narave pogajanj.

Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom Škotske, ki je potekal v času protestov proti njegovi osebi, napovedal začetek trgovinskih pogovorov z Evropsko unijo, ki se jih je udeležila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Hkrati je Trump ponovil svoja opozorila evropskim državam glede nevarnosti množičnega priseljevanja, ki naj bi po njegovem mnenju uničevalo Evropo. Nekdanji Trumpov ekonomski svetnik Stephen Moore je medtem izrazil optimizem glede ameriškega gospodarstva, pri čemer je izpostavil zaključene trgovinske sporazume in sprejetje novih zakonov.

Nekdanji Trumpov sekretar za trgovino je zagovarjal tarife kot sredstvo za krepitev ameriške industrije in izboljšanje državnih financ, vendar pa so se pojavili dvomi o njihovi sposobnosti poplačila primanjkljaja. Medtem je ameriški predsednik Donald Trump pozdravil sprostitev avstralskih uvoznih omejitev za ameriško govedino, svarijoč druge države, ki zavračajo ameriške goveje izdelke.

Francija je uradno napovedala priznanje Palestine, kar je povzročilo široko pohvalo med Palestinci, a tudi ogorčenje v Izraelu. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je pozval države, ki še niso priznale Palestine, naj to storijo in poudaril pomen polnopravnega članstva v ZN. V odgovor na dogodke so aktivisti v Ženevi oskrunili izraelsko misijo pri ZN z rdečo barvo in grafitiji, kar je del širšega vala napadov na judovske ustanove zaradi naraščajočega antisemitizma, povezanega z vojno v Gazi. Medtem se je pojavila analiza, da Netanyahujeva politika paradoksalno vodi k ustanovitvi palestinske države, kljub njegovim strahovom pred njo in izbiri razširitve vojne namesto politične rešitve.

Kitajska je zgradila večino hidroelektrarn na reki Mekong, s čimer je pomembno vplivala na gospodarsko in okoljsko podobo jugovzhodne Azije. Poleg tega je začela gradnjo ogromne hidroelektrarne, ki bo postala največja na svetu, kar bi lahko predstavljalo strateško prednost za Kitajsko v odnosu do Indije in Bangladeša. V Tibetu Kitajska nadaljuje z ambicioznim in kontroverznim projektom hidroelektrarne Medog, ki naj bi s svojo velikostjo presegla celo jez Treh sotesk, kar odpira vprašanja o okoljskih posledicah in morebitni "vojni" z vodo v času globalnega boja proti podnebnim spremembam.