Sirska vojska je začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, potem ko so jih razglasili za zaprta vojaška območja. Vlada je zahtevala, da se kurdski borci umaknejo iz sosesk, ki jih nadzirajo. Do obstreljevanja je prišlo po izteku roka za odhod civilistov. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.

Nasa je odpovedala prvi sprehod v vesolje v letošnjem letu, ki bi se moral zgoditi v četrtek, zaradi zdravstvenih težav enega od članov posadke na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Agencija razmišlja o predčasni vrnitvi celotne posadke na Zemljo.

Sean 'Diddy' Combs, ki prestaja štiriletno zaporno kazen zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo, je zaprosil Donalda Trumpa za pomilostitev, vendar jo je Trump zavrnil.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio naj bi se prihodnji teden sestal s predstavniki Danske, da bi razpravljali o Grenlandiji, kar je potrdila tudi ameriška vlada. Republikanski senatorji so izrazili zaskrbljenost zaradi "neodgovorne retorike" v zvezi s tem vprašanjem. V ZDA pa je bilo proti administraciji Donalda Trumpa vloženih že 71 tožb.

Donald Trump je napovedal umik ZDA iz več deset mednarodnih organizacij in agencij ZN. Med njimi so tudi tiste, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami.

Deželna glavarica Spodnje Avstrije Johanna Mikl-Leitner je napovedala vložitev tožbe proti Dunaju zaradi sporne obravnave tako imenovanih gostujočih pacientov. Spor se je zaostril, potem ko so dunajske bolnišnice domnevno začele zavračati bolnike iz sosednje dežele, ki so imeli vnaprej določene termine za operacije. Po navedbah spodnjeavstrijskih oblasti so pacienti prejeli odpovedi z utemeljitvijo, da imajo stalno prebivališče zunaj zvezne prestolnice, kar Mikl-Leitnerjeva označuje za nesprejemljivo diskriminacijo avstrijskih državljanov. Tožba, ki jo pravni strokovnjaki pripravljajo za konkretnega pacienta iz okraja Mistelbach, naj bi bila vložena v prihodnjih tednih. Omenjeni bolnik je na operacijo čakal leto in pol, nato pa je bil termin tik pred zdajci odpovedan. Glavarica je ob tem izpostavila paradoks, da so tuji državljani s prijavljenim bivališčem na Dunaju oskrbljeni prednostno pred spodnjeavstrijskimi delovnimi migranti, ki dnevno prispevajo k dunajskemu gospodarstvu. Po njenih besedah več kot 200.000 ljudi iz Spodnje Avstrije vsak dan odhaja na delo v prestolnico. Kljub pravnim korakom Spodnja Avstrija še vedno upa na politično rešitev in vrnitev k prejšnjemu sistemu sodelovanja v vzhodni regiji. Mikl-Leitnerjeva poudarja, da dogovori z drugimi zveznimi deželami, kot sta Zgornja Avstrija in Gradiščanska, še vedno delujejo brez težav. Dunajske oblasti se na napoved tožbe uradno še niso odzvale, vendar spor nakazuje na globlje težave v avstrijskem zdravstvenem sistemu in financiranju javnih bolnišnic.

Sekretarka za kmetijstvo Brooke Rollins je dejala, da želi Američane odvrniti od visoko predelane hrane. Bela hiša je razkrila nove prehranske smernice, ki jih je označila za "najpomembnejšo ponastavitev zvezne prehranske politike v zgodovini". Nova piramida je obrnjena, z zelenjavo na vrhu. Ameriško zdravniško združenje (AMA) je pozdravilo nove prehranske smernice.

Generalna sekretarka nemške stranke FDP v zvezni deželi Baden-Württemberg, Nicole Büttner, je javno napovedala, da si bo v primeru neuspeha stranke na prihajajočih deželnih volitvah obrila glavo. Političarka je v pogovoru za časnik Schwäbische Zeitung izrazila trdno prepričanje, da bodo liberalci (FDP) ponovno vstopili v deželni parlament, zato je pripravljena tvegati svojo pričesko kot dokaz zaupanja v volilni rezultat. Navedla je, da se stranka v anketah običajno odreže bolje kot v napovedih, zato pričakuje, da bo na volilni večer slavila s »polno pričesko«. Kljub njenemu optimizmu so javnomnenjske raziskave za FDP v tej zvezni deželi manj spodbudne, saj se podpora stranki giblje med petimi in sedmimi odstotki, kar je blizu praga za vstop v parlament. Vodilni kandidat stranke Hans-Ulrich Rülke je prihajajoče volitve označil za ključne za prihodnost celotne stranke na zvezni ravni. Če liberalcem ne bi uspelo zadržati sedežev v Baden-Württembergu, bi to lahko pomenilo resno krizo za stranko tudi v drugih delih države. Nenavadna stava Büttnerjeve je v nemških medijih sprožila precejšnjo pozornost, saj politiki redko sprejemajo tako osebne in vizualno izrazite zaveze. Političarka je ob tem poudarila, da ima svoje lase zelo rada, a da verjame v uspeh svoje politične opcije. Volitve bodo v marcu in bodo služile kot pomemben indikator političnega razpoloženja v Nemčiji pred morebitnimi zveznimi preizkušnjami.

Izraelske sile so v dveh ločenih napadih v Gazi ubile najmanj štiri Palestince, pri čemer so trdile, da so zadeli lokacijo za izstrelitev raket. Agencija za civilno zaščito v Gazi je poročala o najmanj 13 ubitih v izraelskih napadih, med njimi pet otrok. Od začetka prekinitve ognja 10. oktobra je bilo v izraelskih kršitvah ubitih najmanj 425 Palestincev, 1206 pa je bilo ranjenih.

Kljub nasprotovanju Francije, ki bo glasovala proti podpisu sporazuma o prosti trgovini z Mercosurjem, naj bi bil trgovinski sporazum med EU in državami Mercosurja vseeno podpisan. To bi bil hud udarec za francoskega predsednika Emmanuela Macrona.

Berlinski župan Kai Wegner (CDU) se kljub nadaljnji kritiki ne namerava opravičiti za igranje tenisa med izpadom električne energije, ki je prizadel 100.000 Berlinčanov. Priznal je, da je lagal o svoji lokaciji med izpadom, a meni, da je bila komunikacija glede dogodka samokritična. Kljub temu je prejel podporo zveznega kanclerja Friedricha Merza, ki ocenjuje, da je bilo krizno upravljanje uspešno, čeprav sam ni komentiral županovega igranja tenisa. SPD, koalicijski partner, je izrazil kritiko.

Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner je pozval nemško vlado k čimprejšnji odpravi nadzora na kopenskih mejah z vsemi sosednjimi državami. Nemčija je poostren nadzor uvedla maja 2025 z namenom zmanjšanja števila nezakonitih prehodov in krepitve nacionalne varnosti, vendar Brunner poudarja, da morajo biti takšni ukrepi le časovno omejeni in izjemni naravi. Bruselj v luči teh dogodkov vztraja pri polnem delovanju schengenskega sistema, ki temelji na prostem pretoku oseb znotraj Unije. Namesto nadzora na notranjih mejah Evropska komisija pod vodstvom Brunnerja zagovarja močnejšo zaščito zunanjih meja Evropske unije. Po komisarjevih besedah bi se morala Nemčija v doglednem času vrniti k standardnim schengenskim pravilom, saj trenutni režim predstavlja odstopanje od temeljnih načel povezave. Nemška vlada zaenkrat vztraja pri svojih ukrepih, saj meni, da so nujni za obvladovanje migracijskih pritiskov. Kljub temu se pritisk evropskih institucij stopnjuje, saj bi dolgotrajni nadzori lahko povzročili gospodarsko škodo in logistične težave v celotni regiji. Poziv komisarja Brunnerja tako nakazuje na vse večje razhajanje med interesi držav članic po večji varnosti in prizadevanji Bruslja za ohranitev svobode gibanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so Združene države Amerike začele postopek umika iz 66 mednarodnih organizacij in multilateralnih okvirov. Med njimi je 31 agencij in struktur pod okriljem Združenih narodov (ZN), kar predstavlja eno največjih sprememb v zunanji politiki države v smeri izolacionizma. Trump je odločitev utemeljil z nujnostjo zaščite ameriške suverenosti in zmanjšanja vpliva globalističnih struktur na notranje zadeve države. Memorandum, ki ga je podpisal predsednik, zveznim agencijam nalaga takojšen začetek postopkov za prekinitev članstva in sodelovanja v navedenih entitetah. Ta poteza sledi Trumpovim predvolilnim obljubam o reviziji mednarodnih obveznosti, ki po njegovem mnenju škodujejo ameriškim gospodarskim in političnim interesom. Odločitev je že sprožila burne odzive v mednarodni skupnosti, saj bi umik financiranja in podpore ZDA lahko ohromil delovanje številnih humanitarnih in razvojnih programov. Analitiki opozarjajo, da gre za nadgradnjo Trumpove politike iz preteklega leta, ko so ZDA že zapustile nekatere ključne kulturne in izobraževalne agencije. Z najnovejšim ukazom se Washington oddaljuje od tradicionalne vloge vodilne sile v svetovnem multilateralizmu, kar odpira prostor za večji vpliv drugih velesil v mednarodnih institucijah. Seznam vseh organizacij, ki jih ukaz zadeva, za zdaj še ni bil v celoti javno objavljen, vendar vključuje širok spekter organov ZN.

Chelsea je uradno potrdil Liama Roseniorja za novega glavnega trenerja, ki je podpisal šestinpolletno pogodbo. Rosenior je izrazil navdušenje nad priložnostjo na Stamford Bridgeu. Vendar pa je nova anketa pokazala, da manj kot 5% navijačev zaupa odločitvam vodstva kluba, ki jih pozivajo k jasnejši razlagi nedavnih potez. Poleg tega je prišlo na dan, da je Rosenior v preteklosti pisal odprto pismo Donaldu Trumpu, v katerem ga je kritiziral.

Združeno kraljestvo je uvedlo prepoved oglaševanja hrane z visoko vsebnostjo maščob, soli ali sladkorja na televiziji in spletu, s čimer naj bi iz otroške prehrane odstranili do 7,2 milijarde kalorij letno. Vlada to označuje kot vodilni ukrep na svetu za omejevanje debelosti otrok, saj je po vladnih statistikah debel en od desetih otrok, ki obiskujejo prvi razred.

Po poročanju izraelskih medijev se je incident zgodil že 6. januarja zvečer. V nesreči je ena oseba umrla, več ljudi pa je bilo ranjenih.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je z izvedbo operacije v Venezueli, ki je vključevala ugrabitev in transport predsednika Nicolása Madura v ZDA, povzročila precejšnje razburjenje v ameriški politiki. Medtem ko operacija uživa presenetljivo dvostrankarsko podporo glede nekaterih vidikov, se znotraj Republikanske stranke krepijo razpoke. Številni konservativni krogi se sprašujejo, kako se tovrstno vojaško posredovanje sklada s Trumpovimi predhodnimi obljubami o izogibanju tujim vojaškim posegom in t. i. gradnji narodov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko dogajanje v Južni Ameriki ponovno potegnilo državo v dolgotrajne konflikte, kar nasprotuje doktrini 'Najprej Amerika'. Istočasno se ob strmoglavljenju Madurovega režima odpirajo ogromne gospodarske priložnosti, zlasti na področju energetske infrastrukture. Paul Singer, vpliven donator organizacije Aipac in lastnik investicijskega sklada Elliot Investment Management, je tik pred sklenitvijo posla za nakup mreže venezuelskih rafinerij v ZDA po izjemno nizki ceni. Za rafinerije v Teksasu, Louisiani in Illinoisu je ponudil šest milijard dolarjev, čeprav bi bila njihova dejanska tržna vrednost ob normalizaciji uvoza venezuelske nafte lahko dvakrat višja. Če bo Trumpova administracija uresničila napovedi o oživljanju venezuelske naftne industrije, bi lahko ti strateški objekti novemu lastniku prinesli milijardne dobičke, kar sproža dodatna vprašanja o motivih za ameriško posredovanje.

Vlada predsednika Donalda Trumpa je sprejela odločitev o koreniti spremembi državnega načrta cepljenja za otroke. Kot je v ponedeljek sporočilo ministrstvo za zdravje Združenih držav Amerike, so iz uradnega seznama priporočenih cepljenj črtali zaščito proti šestim boleznim, med katerimi sta tudi influenca in rotavirus. Gre za drastičen preobrat v javnozdravstveni politiki, ki sledi obdobju naraščajočega skepticizma glede cepljenja v državi. Strokovna javnost je tovrstne napovedi že v preteklosti kritizirala, saj bi zmanjšanje števila cepljenj lahko vplivalo na kolektivno imunost prebivalstva. Nova navodila pomenijo, da bo ameriška vlada v prihodnje svetovala znatno manj cepljenj, kot je bila praksa doslej. Ukrep odraža širšo politično usmeritev Trumpove administracije, ki se spopada s pritiski javnosti in različnih interesnih skupin glede obveznih zdravstvenih protokolov.

Trumpova administracija je zasegla več sankcioniranih tankerjev, ki so prevažali venezuelsko nafto, in napovedala načrte za prodajo do 50 milijonov sodčkov te nafte, ki je bila zaradi ameriške blokade ujeta v Venezueli. Razkrita je bila anketa Daily Maila, ki je razkrila mnenje Američanov o Trumpovi motivaciji za odstranitev Nicolása Madura z oblasti. Pojavile so se tudi trditve, da je Trumpova administracija nezakonito ugrabila venezuelskega voditelja države, Marco Rubio pa je grozil.

V nemški zvezni deželi Brandenburg je prišlo do razpada vladne koalicije med Socialdemokratsko stranko (SPD) in Zvezo Sahre Wagenknecht (BSW). Odločitev o koncu sodelovanja je sporočil ministrski predsednik Dietmar Woidke iz vrst SPD, potem ko so trije poslanci zapustili stranko BSW. Med njimi je bil tudi finančni minister Robert Crumbach, ki je izstop iz stranke napovedal že v začetku tedna, v torek pa sta mu sledila še dva poslanska kolega. Kljub politični nestabilnosti je ministrski predsednik Woidke zavrnil možnost predčasnih volitev. Svojo odločitev je utemeljil s prepričanjem, da bi ponovno glasovanje prineslo podobne rezultate in ne bi rešilo trenutne zagate. Namesto tega se namerava spopasti s političnimi izzivi v okviru obstoječe sestave parlamenta, pri čemer poudarja potrebo po stabilnosti v deželi. Razpad koalicije v Brandenburgu odmeva tudi na zvezni ravni, saj gre za eno redkih dežel, kjer sta ti dve stranki poskušali oblikovati skupno vlado po septembrskih deželnih volitvah.