APDEJT.si

Novoizvoljeno županjo Herdecke, Iris Stalzer (SPD), so zabodli pred njeno hišo. Prepeljali so jo na intenzivno nego, njeno življenje pa je ogroženo. Preiskovalci domnevajo, da motiv za napad ni političen, temveč družinski.

Dunajski Zeleni so izrazili zaskrbljenost, da bi lahko zaradi konsolidacije proračuna ukinili brezplačne vrtce v mestu. Na medijski akciji so opozorili na morebitno ukinitev, saj je obisk mestnih vrtcev v Dunaju trenutno brezplačen.

Po odstopu francoskega premierja Lecornuja se je pritisk na Macrona še povečal. Različni francoski politiki ne želijo več sodelovati z njim. Strokovnjaki razpravljajo o Macronovih preostalih možnostih za rešitev politične krize. V komentarjih se pojavljajo celo predlogi o zamenjavi položajev med Merzom in Macronom, kjer bi Merz postal predsednik, Macron pa kancler.

Zgornjeavstrijski državni revizor (LRH) je lani v svoji preiskavi občinskega podnebnega in energetskega upravljanja v Zgornji Avstriji oblikoval šest predlogov za izboljšave, ki jih je naslovil na deželne oblasti. Vendar pa je bila v trenutni ponovni reviziji preverjena le ena od teh predlaganih izboljšav. Med predlogi je bil tudi poziv k širitvi vetrne energije in zavezujoči ureditvi občinskega podnebja in energije.

Avstrija se je po analizi Momentum Instituta uvrstila med tri države z najstrožjimi varčevalnimi ukrepi v Evropski uniji. Z 1,3 odstotka BDP zaostaja le za Malto in Romunijo. Skupno enajst držav članic EU izvaja restriktivno fiskalno politiko, medtem ko jih petnajst spodbuja gospodarsko rast.

Grška vlada je drastično zmanjšala socialne prejemke za prosilce za azil, pri čemer je ukinila program, ki je vključeval subvencije za najemnino. Cilj je, da se osebe, ki prejmejo azil, integrirajo v družbo s pomočjo dela, namesto da bi prejemali trajne subvencije. Grčija namerava zmanjšati sredstva za azilne storitve za skoraj 30 odstotkov, pri čemer bodo socialni prejemki zreducirani na "absolutno nujne".

V Nemčiji AfD po zadnjih anketah INSA prehiteva stranke Unije za dve odstotni točki, medtem ko vladne stranke beležijo padec podpore. Kritike se pojavljajo tudi glede finančnega bremena, ki naj bi ga »skupaj« nosili nemški državljani, pri čemer naj bi bile nevladne organizacije, povezane s politiki, izvzete. Javnost opaža »nered in smeti« pred Reichstagom, kar naj bi odražalo politiko Friedricha Merza.

Avstrijsko socialno ministrstvo meni, da je oskrba bolnikov s postakutnimi infekcijskimi sindromi, kot so dolgi/post-COVID in ME/CFS, trenutno "v celoti zagotovljena". Ta ocena je bila podana v odgovoru na parlamentarno vprašanje poslanca Ralpha Schallmeinerja (Zeleni). Vendar pa je zdravstveni govorec Zelenih to oceno označil za "neutemeljeno trditev", predstavniki bolnikov pa opozarjajo na vrzeli v oskrbi.

Eva Linsinger, voditeljica politične oddaje "Report" na ORF, je prejela Dunajski novinarski nagradi leta 2025, ki jo podeljuje Žensko omrežje medijev. Nagrado, vredno 5.000 evrov, si je prislužila zaradi njenega izjemnega novinarskega dela in neomajne drže proti političnim in javnim pritiskom. Mlada novinarka Sarah Emminger je prejela nagrado za mlade novinarje.

Izjave Angele Merkel, ki so obtožile baltske države in Poljsko za rusko vojno proti Ukrajini, so sprožile ostre odzive v Varšavi in baltskih državah. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je odgovoril na izjave, medtem ko je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov komentiral intervju in izpostavil nesoglasja s Poljsko.

Mietniško in stanovanjsko paket avstrijske zvezne vlade bo predvidoma šele leta 2026 prispel v parlament. Trenutno je paket v fazi javne obravnave. Čeprav si vlada želi, da bi nove določbe začele veljati že v začetku leta 2026, se iz vrst ÖVP sliši, da se s sprejetjem ne bodo prenaglili. Andreas Ottenschläger, finančni govorec ÖVP, je dejal, da je idealno, da bi bil paket predložen državnemu zboru do konca leta, morda pa šele januarja.

Odhajajoči francoski premier Sebastien Lecornu je začel dvodnevna pogajanja s člani različnih strank v poskusu rešitve politične krize. Francoski mediji so kritični do nastale situacije, ki je sledila Lecornujevemu odstopu.

Ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael so propalestinski protestniki po vsem svetu nadaljevali z zbiranjem. V Turčiji in Džakarti so potekali protesti, na katerih so obsodili vojno v Gazi in ameriško podporo Izraelu. Študenti v Združenem kraljestvu in na Škotskem so se uprli pozivom k odpovedi protestov, medtem ko so bralci obsodili vladne omejitve protestov.

Zaradi protestov v podporo Palestini se je kolesarska ekipa Israel-Premier Tech odločila, da bo s prihodnjo sezono iz svojega imena odstranila besedo "Izrael". Medtem pa je Sir Keir Starmer obsodil načrte za pro-palestinske proteste na obletnico napadov Hamasa na Izrael, ki jih je označil za "ne-britanske". V Južni Aziji so potekale mobilizacije v znak solidarnosti s Palestino, s čimer so obeležili dve leti izraelskega genocida v Gazi. Obenem so se začeli mirovni pogovori o Gazi, medtem ko so po svetu potekale komemoracije ob obletnici napadov 7. oktobra in demonstracije v podporo Palestincem.

V Egiptu so se začela posredna pogajanja med Izraelom in Hamasom o Trumpovem mirovnem načrtu za Gazo, ki predvideva prekinitev vojne. Trump je izrazil optimizem glede dogovora, rekoč, da Hamas sprejema pomembne stvari. Kljub temu ostajajo pomembne razlike, ki bi lahko ogrozile dogovor. Pogajanja potekajo ob drugem obletnici operacije Inundacija Al Aqsa.

Aktivisti skupine "Nova generacija" so med sestankom vodstva CDU vdrli v sedež stranke v Berlinu. Po navedbah Carstena Linnemanna so se aktivisti nameravali prilepiti na Adenauerjev kip, vendar so jim to preprečili tehnik in obrtnik. Policija je aretirala več oseb.

V Budimpešti je v nedeljo na Kossuthovem trgu potekal protest pod geslom "Dovolj ustrahovanja", ki ga je organiziralo gibanje Civilni odpor. Po poročanju medijev se je protesta udeležilo več tisoč ljudi. Razlog za protest je bil škandal s pedofilijo v budimpeštanski vzgojni ustanovi in nezadovoljstvo z delovanjem vlade Viktorja Orbána.

Po strmoglavljenju Bašarja al-Assada so v Siriji potekale prve parlamentarne volitve, katerih rezultati so bili objavljeni. Kot zmagovalci so se izkazale sunitske in konservativno-sunitske sile. Nemška vlada je volitve označila za 'prvi korak', vendar so prisotne tudi kritične ocene. Izvoljenih je bilo 140 od 210 poslancev, vendar ni jasno, kakšno vlogo in moč bo imel parlament v prihodnje. Opaženo je, da je bilo izvoljenih malo žensk in pripadnikov manjšin.

Po deportaciji Grete Thunberg in drugih aktivistov flotile Global Sumud, ki so želeli opozoriti na dogajanje v Gazi, je kolesarska ekipa Israel-Premier Tech, v lasti izraelsko-kanadskega milijarderja Sylvana Adamsa, zaradi protestov napovedala preoblikovanje identitete. Aktivisti flotile so bili po poročanju ugrabljeni v mednarodnih vodah in zaprti v težkih razmerah, zaradi česar so začeli gladovno stavkati. V Bologni so oblasti prepovedale pro-palestinske demonstracije zaradi nevarnosti nemirov, po svetu pa potekajo protesti v znak solidarnosti s flotilo.

Po parlamentarnih volitvah v Češki je ultra desničarska stranka Svoboda in neposredna demokracija (SPD), pod vodstvom Tomia Okamure, izrazila zahtevo po sodelovanju v prihodnji vladi, in sicer z najmanj enim, idealno pa z dvema ministrstvoma. Zahteve prihajajo po zmagi Andreja Babiša na volitvah, ki za oblikovanje vlade potrebuje partnerje.