Slovenski skakalec Timi Zajc se je na 74. novoletni turneji znašel v središču pozornosti zaradi dveh diskvalifikacij, ki sta sprožili številne odzive v skakalnem svetu. Potem ko je bil Zajc prvotno drugi na uvodni tekmi v Oberstdorfu, je bil kasneje diskvalificiran zaradi neustreznega dresa, kar se je ponovilo tudi v nadaljevanju turneje. Glavni trener avstrijske reprezentance Andreas Widhölzl je izrazil močno začudenje nad situacijo in kritiziral predvsem Zajčevo javno odzivanje na družbenih omrežjih. Widhölzl je poudaril, da takšne poteze niso modre, in dodal, da so argumenti, ki jih je podal slovenski tabor, po njegovem mnenju neprimerni. Incidenti so povzročili precej nemira pred kvalifikacijami v Innsbrucku, kjer je Causa Zajc postala glavna tema pogovorov med ekipami. Avstrijski strateg je nad dogajanjem zmajeval z glavo, saj meni, da bi se moral športnik v takšnih situacijah odzvati bolj profesionalno. Slovenska reprezentanca se je tako spopadla z zahtevnim začetkom turneje, ki je močno vplival na uvrstitve njihovih najboljših tekmovalcev v skupnem seštevku.

ZDA so v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do politične tranzicije. Poročali so o 45 smrtnih žrtvah v ameriškem napadu na Venezuelo.

Predsednik Trump je objavil fotografijo zajetega in zavezanega Nicolasa Madura z vodo. Hkrati je sporočil, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler ne bo varno predati oblasti. Ameriški državni tožilec je Madura obtožil v ZDA.

Po napadu na Venezuelo se je okrepilo mednarodno obsojanje. Mehiška vlada je javno obsodila vojaške operacije ZDA in pozvala k posredovanju ZN. Republikanski senator Lindsey Graham je nakazal, da ima na muhi že naslednjo tarčo. Nekateri vidni predstavniki MAGA gibanja so ostro kritizirali predsednika Trumpa zaradi napada na Venezuelo, pri čemer so nekateri celo trdili, da je s tem izdal svoje podpornike.

V naselju Walding v okrožju Urfahr-Umgebung je v petek, 2. januarja 2026, zvečer prišlo do požara v kurilnici enodružinske hiše. Ogenj je okoli 19.50 prva opazila 33-letna stanovalka, ko je nameravala v peč na drva naložiti nova polena. Ob odprtju vrat je bila koncentracija dima že tolikšna, da je bilo varno le še zapustiti objekt. Medtem ko je ženska poklicala na pomoč, je njen 56-letni partner skušal ogenj omejiti z ročnim gasilnim aparatom, vendar so končno pogasili požar šele poklicani gasilci dveh enot. Intervencijske službe so uspele ogenj omejiti na območje izbruha in ga hitro pogasiti, s čimer so preprečile širitev na preostale dele hiše. 56-letni moški se je med poskusom gašenja nadihal dima, zaradi česar so ga morali oskrbeti reševalci. Po prvih ugotovitvah policije je požar verjetno povzročil vžig lahko vnetljivega materiala v neposredni bližini peči. Dogodek sledi podobnim nesrečam v gospodinjstvih v Avstriji, kjer so pogost vzrok neprevidnost ali tehnične napake na grelnih napravah.

Evropska komisija je za leto 2025 napovedala znatno povečanje števila izgonov oseb, ki nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji. Po besedah evropskega komisarja za notranje zadeve Magnusa Brunnerja se je stopnja izgonov v prvih treh četrtletjih leta 2025 povzpela na 27 odstotkov, kar predstavlja opazen skok v primerjavi z 19 odstotki v letu 2023. To je hkrati najvišja zabeležena stopnja po letu 2019, vendar je komisar poudaril, da trenutni rezultati še vedno niso zadostni za učinkovito obvladovanje migracijskih pritiskov. Strategija Evropske komisije vključuje boj proti nezakonitim migracijam na več ravneh, kar poleg doslednega izvajanja izgonov obsega tudi hitre zavrnitve oseb z majhnimi možnostmi za pridobitev azila ter tesnejše sodelovanje s tretjimi državami. Cilj slednjega je preprečiti, da bi se posamezniki sploh podali na nevarne begunske poti. Brunner je napovedal, da bodo države članice lahko delovale še bolj učinkovito, ko bodo v celoti implementirani zakonski predlogi, ki jih je komisija predstavila v začetku leta 2025. Ti ukrepi vključujejo tudi vzpostavitev centrov za vračanje v državah zunaj meja povezave.

V Mjanmaru so izvedli prvo fazo parlamentarnih volitev, na katerih je po poročanju državnih medijev prepričljivo zmagala Stranka solidarnosti in razvoja unije (USDP), ki jo podpira vladajoča vojaška junta. Od prvih 40 preštetih sedežev v spodnjem domu parlamenta jih je stranka USDP, ki jo vodijo upokojeni generali, osvojila kar 38, preostala dva mandata pa sta pripadla manjšim etničnim strankam. Podobno prevlado je stranka pokazala v regionalnih parlamentih, kjer je zasedla 14 od 15 doslej podeljenih mandatov. Gre za prvo glasovanje po vojaškem udaru leta 2021, s katerim je vojska strmoglavila civilno vlado Aung San Suu Kyi. Volitve so potekale ob nizki, 52-odstotni udeležbi, kar je bistveno manj kot na volitvah v letih 2015 in 2020. Mednarodna skupnost, vključno z Združenimi narodi in zahodnimi državami, je proces označila za farso, saj opozicijske stranke na volitvah niso sodelovale. Kritiki opozarjajo, da gre za poskus legitimacije vojaške oblasti in podaljšanje nadzora hunte nad prebivalstvom. Naslednja faza volitev se bo začela 25. januarja, vendar opazovalci poudarjajo, da proces ni bil niti svoboden niti pošten.

Požar na kabelskem mostu v jugozahodnem Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije, bo po ocenah omrežnega operaterja prizadetim gospodinjstvom povzročal težave vse do četrtka. Policija preiskuje možnost požiga. Izpad je prizadel 45.400 gospodinjstev.

Avstrijsko ministrstvo za izobraževanje je izdalo nove uredbe, s katerimi so se zimske počitnice leta 2027 v zveznih deželah Salzburg in Tirolska uradno prestavile z drugega na tretji teden v februarju. S to odločitvijo se ti deželi pridružujeta Vorarlbergu, ki je podoben ukrep sprejel že prej. Glavni razlog za spremembo šolskega koledarja so turistični pritiski in logistične težave, ki nastanejo, ko se šolski premor sovpada s pustnim tednom. Prestavitev počitnic bo omogočila boljši pretok turistov in razbremenitev smučarskih središč, saj bi sočasnost praznovanj in počitnic povzročila preveliko gnečo. Ukrep je bil usklajen na ravni zveznega ministrstva, da bi zagotovili boljšo organizacijo v priljubljenih turističnih regijah. Odločitev neposredno vpliva na šolski sistem in turistično gospodarstvo v zahodnem delu Avstrije.

Norveško športno javnost in biatlonsko reprezentanco je pretresla nenadna smrt 26-letnega tekmovalca Siverta Guttorma Bakkna. Njegovo truplo je v stanovanju našel reprezentančni kolega in tesen prijatelj Johan-Olav Botn, ki je ob prihodu nemudoma spoznal, da Bakken ne kaže več znakov življenja. Botn je dogodek opisal kot izjemno travmatično izkušnjo, saj je bil ob najdbi v stanju šoka, a je hkrati izrazil odločenost, da bo svojo športno pot nadaljeval v spomin na pokojnega prijatelja. Lokalne oblasti so že sprožile preiskavo, da bi ugotovile natančen vzrok smrti mladega športnika, ki je v preteklosti veljal za enega najobetavnejših norveških biatloncev. Bakken se je sicer v zadnjih dveh letih spopadal z resnimi zdravstvenimi težavami, natančneje z vnetjem srčne mišice, zaradi česar je bila njegova kariera začasno prekinjena. Kljub zdravstvenim izzivom je novica o njegovi smrti presenetila širšo javnost in močno prizadela celotno ekipo, ki se pripravlja na nove tekmovalne izzive. Botn je v javnem odzivu poudaril, da bo obljuba o boju na športnih prizoriščih tisto, kar ga bo motiviralo v prihodnje.

Število gospodinjstev, ki so ostala brez elektrike v jugozahodnem Berlinu zaradi požara na kabelskem mostu, je bilo natančneje določeno na 45.000, kar je nekoliko manj od prvotnih ocen. Izpad se je zgodil ob mrzlem vremenu in sneženju, kar je otežilo razmere, saj je verjetno prekinilo tudi delovanje ogrevalnih sistemov.

Po navedbah poročil so Združene države Amerike izvedle zračne napade na Caracas in druge regije Venezuele, kar je privedlo do zajetja Nicolása Madura. Venezuelska vlada je razglasila "stanje zunanje pretrešenosti". Mehika je ostro obsodila ameriški napad in pozvala ZN k ukrepanju, medtem ko je brazilski predsednik Lula da Silva obsodil bombardiranje in zajetje Madura kot "nesprejemljivo prestopanje meje".

Nogometni klub Arsenal se je v okviru 20. kroga angleške Premier League pomeril z Bournemouthom na stadionu Vitality. Londonski klub, ki pod vodstvom trenerja Mikla Artete trenutno zaseda vrh prvenstvene lestvice, je v tekmo vstopil z imperativom zmage za ohranitev prednosti v boju za naslov prvaka. Nasproti jim je stala ekipa Bournemoutha, ki se je pred tem srečanjem spopadala z nizom desetih tekem brez zmage v elitnem angleškem tekmovanju. Strateg Arsenala Arteta je že pred obračunom poudaril pomen januarskega obdobja za končni uspeh, medtem ko so domači kljub prestopnim govoricam v postavo uvrstili krilnega napadalca Antoina Semenya. Tekma predstavlja ključen korak za Arsenal v njihovem prizadevanju, da po več kot dveh desetletjih znova osvojijo lovoriko v Premier League. Gostovanje pri rezultatsko neuspešnem Bournemouthu je bilo v športni javnosti označeno kot obvezna preizkušnja za ambicije topničarjev.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura, ki so ga odpeljali iz države. Venezuelska vlada je poročala o ameriških napadih in obsodila agresijo, pri tem pa trdi, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Po poročanju CBS News in Fox News je Trump ukazal napade na vojaške baze v Venezueli. Vlada Nicolása Madura je razglasila izredno stanje.

V prestolnici Venezuele, Caracasu, so v noči na soboto odjeknile močne eksplozije, ki so pretresle celotno mesto. Lokalni prebivalci in medijski poročevalci so poleg detonacij zaznali tudi hrup, ki ustreza preletom vojaških letal. Po navedbah več medijskih virov naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaški napad na cilje v Venezueli, kar je sprožilo ugibanja o začetku neposrednega vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v tej južnoameriški državi. Napetosti so se stopnjevale, ko so opazovalci letalskih poletov opazili vojaško letalo ameriških zračnih sil (US Air Force), ki je letelo po nenavadni in vpadljivi poti v bližini venezuelskega zračnega prostora. Vlada v Caracasu je že podala ostre obtožbe na račun Washingtona, vendar uradne potrditve o obsegu škode ali morebitnih žrtvah še ni. Razmere ostajajo nejasne, saj obe strani podajata različne informacije o naravi eksplozij in vpletenosti tujih sil.

Južni del Mehike je stresel močan potres z magnitudo 6,5, ki je po zadnjih podatkih zahteval najmanj dve smrtni žrtvi. Tresenje tal je povzročilo precejšen preplah, zaradi česar so oblasti v več zveznih državah in prestolnici sprožile evakuacijske protokole za številne zgradbe. Reševalne ekipe na terenu še vedno preverjajo obseg gmotne škode, ki so jo utrpeli stanovanjski in javni objekti. Potres, ki je imel žarišče v bližini pacifiške obale, je ponovno opozoril na visoko potresno ogroženost te regije. Lokalne oblasti poročajo o poškodovani infrastrukturi, medtem ko prebivalci ostajajo v stanju pripravljenosti zaradi morebitnih popotresnih sunkov. Gre za nov v vrsti močnejših seizmičnih dogodkov, ki v zadnjem obdobju pogosto vznemirjajo prebivalstvo južnih mehiških provinc.

Več eksplozij je pretreslo Caracas. Venezuelanska vlada je Združene države obtožila vojaškega napada na cilje v Venezueli in podala ostre obtožbe.

Po ameriškem napadu na Venezuelo je Rusija pozvala k izpustitvi Nicolása Madura in njegove žene iz ameriškega pripora. Nemški kancler Merz je dejal, da je Maduro pripeljal Venezuelo v pogubo, vendar se je glede pravne ocene ameriške akcije izrazil zadržano. Druge države, kot sta Francija in Italija, so bile bolj odločne v svojih odzivih.

Po poročanju različnih medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal napade na vojaške in civilne cilje v Venezueli. Operacija naj bi bila načrtovana že prej, vendar je bila izvedba preložena. Trump je nato na družbenih omrežjih objavil, da so Madura ujeli.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukazal obsežen napad na Venezuelo, ki je bil uspešno izveden. Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi bila prijeta in odpeljana iz države. Bela hiša se o domnevnih napadih v Venezueli še ni oglasila.