Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo podpisal predsedniški memorandum, s katerim je odredil umik Združenih držav Amerike iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij. Med njimi je 31 subjektov, povezanih z Združenimi narodi (ZN), ter 35 drugih mednarodnih teles. Trump je odločitev utemeljil s trditvijo, da te organizacije ne služijo več ameriškim nacionalnim interesom, spodkopavajo suverenost države in potratno porabljajo denar davkoplačevalcev. Med najpomembnejšimi subjekti, ki jih zapuščajo ZDA, sta Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in agencija ZN za prebivalstvo. Seznam vključuje tudi Mednarodno solarno zavezništvo, ki sta ga ustanovili Indija in Francija, ter različne organe, ki se ukvarjajo z enakostjo spolov in opolnomočenjem žensk. Bela hiša je v izjavi poudarila, da gre za odločen korak proti "globalističnim agendam", ki so v nasprotju s politiko "Amerika na prvem mestu". Ta poteza predstavlja enega najobsežnejših odmikov ZDA od mednarodnega sodelovanja v novejši zgodovini in je sprožila val ogorčenja med svetovnimi voditelji ter strokovnjaki. Kritiki opozarjajo, da bo popolna izolacija ZDA pri reševanju podnebnih sprememb in humanitarnih vprašanj oslabila globalne napore za stabilizacijo razmer v svetu, medtem ko podporniki administracije potezo vidijo kot nujno zaščito ameriškega proračuna in neodvisnosti.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Ameriški borzni trg je torkovo trgovanje sklenil z opazno rastjo, pri čemer sta osrednja indeksa Dow Jones in S&P 500 dosegla novi rekordni vrednosti. Vlagatelji so kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram pokazali močno zanimanje za ameriško premoženje, pri čemer so največ pozornosti namenili tehnološkemu sektorju. Rast so poganjala predvsem podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco in polprevodniki. Pozitivno vzdušje na Newyorški borzi odraža optimizem glede tehnološkega napredka in stabilnosti ameriškega gospodarstva v primerjavi z globalnimi negotovostmi. Indeksa sta se povzpela na ravni, ki jih v zgodovini trgovanja še nismo zabeležili, kar potrjuje prevladujoč bikovski trend na trgu kapitala. Analitiki ugotavljajo, da so tehnološki giganti ostali ključno zatočišče za vlagatelje, ki iščejo donose v obdobju političnih napetosti.

Chung Euisun iz Hyundai Motor Group je izjavil, da mora podjetje postaviti umetno inteligenco v središče svoje strategije za zagotovitev prihodnosti. Nvidia je na sejmu CES 2026 predstavila Alpamayo, novo platformo umetne inteligence za avtonomna vozila, ki bo debitirala v novem Mercedes-Benz CLA. Nvidia ima ambiciozne načrte, da bo s to tehnologijo opremila vsa vozila. Elon Musk je predstavil konkurenco Teslinemu sistemu FSD.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Intel je na sejmu CES 2026 predstavil procesorje Core Ultra 3 in trdil, da njihova nova iGPU Arc B390 prekaša AMD-jevo najboljšo mobilno grafiko. xAI je zbral 20 milijard dolarjev v seriji E za povečanje obsega Groka in izgradnjo največje AI infrastrukture na svetu. Nvidia je razkrila podrobnosti o naslednji generaciji čipov za umetno inteligenco in predstavila Alpamayo AI, novo platformo za samovozeča vozila. Nvidia je povzročila padec vrednosti delnic podjetij, ki proizvajajo hladilne sisteme za podatkovne centre, zaradi zaskrbljenosti glede prihodnjega povpraševanja.

Nemški kancler Friedrich Merz je v pismu koalicijskim partnerjem ocenil, da je gospodarski položaj Nemčije kritičen, prihodnje leto pa bo po njegovih napovedih izjemno težavno. Kot poročajo tuji mediji, vključno z nemško revijo Spiegel, je kancler v dokumentu opredelil prednostne naloge vlade, pri čemer je poudaril nujnost reševanja sistemskih težav, ki zavirajo rast. Po Merčevih navedbah se nemško gospodarstvo spopada s prenizko produktivnostjo ter previsokimi birokratskimi in davčnimi obremenitvami. Kancler je v pismu izpostavil, da mora vlada v prihodnjem obdobju prednostno oblikovati bolj ugodno okolje za investicije in razvoj podjetništva. Njegova opozorila nakazujejo na premik v vladni politiki, kjer bo gospodarski sektor stopil v ospredje državnih prizadevanj. Napovedi za leto 2026 so po Merčevih besedah povezane s težkimi preizkušnjami, kar zahteva takojšnje strukturno prilagajanje, da bi se izognili dolgotrajnejši stagnaciji največjega evropskega gospodarstva.

Ruben Amorim je v izjavah po remiju z Leedsom ponovno poudaril, da je v Manchester United prišel kot menedžer in ne le kot trener, s čimer je izzval vodstvo kluba, da mu omogoči opravljanje njegovega dela. Kritično se je odzval na delo ključnih uradnikov v klubu, obenem pa napovedal, da bo klub zapustil po izteku 18-mesečne pogodbe.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Vrhunski dirkači svetovnega prvenstva formule 1 so se v pripravah na novo sezono spopadli z izjemno visokimi stroški za podaljšanje svojih tekmovalnih licenc. Max Verstappen, Lando Norris in Oscar Piastri so skupno odšteli približno milijon evrov za pridobitev superlicenc, ki so nujne za nastopanje v elitnem razredu motošporta. Sistem določanja cen licenc temelji na točkovnem izkupičku iz pretekle sezone, kar pomeni, da najuspešnejši vozniki plačujejo najvišje zneske. Pridobitev in vzdrževanje statusa voznika formule 1 zahteva znatne finančne vložke, saj Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) zaračunava fiksno pristojbino in dodatni znesek za vsako osvojeno točko v svetovnem prvenstvu. Ker so Verstappen, Norris in Piastri v lanskem letu dosegali vrhunske rezultate, so se njihove dajatve povzpele do rekordnih višin. Čeprav so ti zneski za povprečnega državljana astronomski, v svetu vrhunskega motošporta predstavljajo standarden strošek za zagotavljanje pravice do tekmovanja na najvišji ravni.

Anonimni hazarder je zaslužil približno 410.000 dolarjev z uspešno stavo na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Stavo je vložil na spletni strani za napovedi Poly.

Sindikati so po skupščini sporočili, da je bila stavka, ki se je začela 15. decembra in prekinila 19. decembra, v ponedeljek nadaljevana, kar je povzročilo poslabšanje pogojev za obiskovalce.

Zaradi močnega sneženja in neugodnih zimskih razmer so na amsterdamskem letališču Schiphol v ponedeljek odpovedali približno 450 letov. Uprava letališča je opozorila, da se bo število odpovedanih povezav čez dan verjetno še povečalo, saj se vremenske razmere niso izboljšale. Razmere so bistveno slabše, kot so sprva napovedovali v nedeljo, ko je nizozemski nacionalni prevoznik KLM napovedal odpoved 124 letov. Zaradi obilnih snežnih padavin in zmanjšane vidljivosti je bil moten celoten logistični proces na letališču, kar je povzročilo velike nevšečnosti za tisoče potnikov. Letalske družbe potnike pozivajo, naj pred odhodom na letališče preverijo status svojih letov, saj se operativne težave nadaljujejo. To je že drugi večji val odpovedi v kratkem času, ki ga je povzročilo zimsko vreme v regiji, kar kaže na ranljivost letalskega prometa v severni Evropi ob nenadnih snežnih ujmah.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Na prvi dražbi leta 2026 na ribji tržnici Toyosu v Tokiu je bila za 243-kilogramsko modroplavuto tuno dosežena rekordna cena 3,2 milijona ameriških dolarjev oziroma 510 milijonov jenov.

Zajem Nicolása Madura je bil deležen širokih pohval, vendar tudi ostrih kritik, pri čemer so nekateri poudarjali, da gre za ponovitev ameriške politike spreminjanja režimov in gradnje držav. Razkrito je bilo, da naj bi Trump zavrnil Mario Machado kot začasno voditeljico Venezuele zaradi osebne zamere glede Nobelove nagrade za mir. Pojavile so se tudi trditve, da je Madurov ugrabitev del širše sionistične operacije.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriški vojaški operaciji, je Donald Trump dejal, da imajo ZDA nadzor nad Venezuelo in zagrozil Kolumbiji. Medtem ko se Maduro pripravlja na sojenje v New Yorku, prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj Trump ni razkril načrtov za tranzicijo v državi. Aretacija Madura bi lahko imela velik vpliv na svetovno trgovino in gospodarstvo.