APDEJT.si

Danska premierka je incident z droni označila za najresnejši napad na kritično infrastrukturo v zgodovini države. Pojavljajo se ugibanja o morebitni ruski vpletenosti v incidenta na letališčih v Københavnu in Oslu. Ukrajinski droni pa so ovirali delovanje ruskih letališč.

Francoski medij Libération je pridobil dostop do zaupnih dokumentov, ki razkrivajo pomembne varnostne pomanjkljivosti v računalniškem sistemu muzeja Louvre, ki so znane že več kot deset let. Med dokumenti so tudi revizije in razpisi, ki kažejo na resne varnostne slabosti, vključno s šibkimi gesli in zastarelimi sistemi.

Po novem poročanju je kibernetski napad z izsiljevalsko programsko opremo prizadel večja evropska letališča, vključno z letališči v Londonu, Bruslju in Berlinu. Tarča napada je bil ameriški ponudnik tehnologije, kar je povzročilo motnje v sistemih za prijavo in zamude. Evropska agencija za kibernetsko varnost (ENISA) ni mogla potrditi natančne vrste kibernetskega napada, ki je povzročil motnje.

Britanska policija je aretirala moškega v povezavi s kibernetskim napadom, ki je povzročil motnje na večjih evropskih letališčih, vključno z letališčema Heathrow in Bruselj. Napad je ciljal na programsko opremo podjetja Collins Aerospace, ki se uporablja za registracijo potnikov in prtljage. Osumljenega so po zaslišanju izpustili proti varščini.

Letalski promet na bruseljskem in lieškem letališču je bil v torek, 4. novembra, ponovno prekinjen zaradi opažanja dronov. Belgijski premier je sklical Svet za nacionalno varnost. Incidenti z droni so se dogajali tudi v bližini občutljivih lokacij, vključno z vojaškimi bazami, od katerih ena hrani ameriško jedrsko orožje. Poreklo dronov ostaja neznano. Premier Bart De Wever je pozval k ukrepanju.

Danska je napovedala prepoved vseh civilnih letov z droni med evropskim vrhom v Koebenhavnu. Prepoved bo policiji prihranila spremljanje civilnih dronov in odpravila tveganje zamenjave z sovražnimi droni. Oblasti so poročale o dodatnih opažanjih dronov nad več vojaškimi objekti.

Pakistan je napovedal, da bi lahko uporabil svoj jedrski arsenal za zaščito Saudove Arabije, če bi bilo to potrebno. Odločitev je sledila podpisu dvostranskega varnostnega sporazuma 17. septembra 2025, ki krepi vojaško sodelovanje med državama. Analitik blizu saudske vlade je potrdil, da bo pakistanski jedrski dežnik pokrival Saudovo Arabijo po sklenitvi sporazuma o vzajemni obrambi. Princ Turki al-Faisal je že leta 2011 napovedal, da bo Saudova Arabija sprejela politiko z nepredvidljivimi posledicami, če bo Iran nadaljeval s svojim jedrskim programom.

Po prejeti prijavi o bombi na letalu, ki naj bi poletelo v Berlin, so na letališču v Bruslju aretirali žensko v Merksplasu. Potniki in osebje so bili evakuirani, letalo pa je bilo pregledano. Eksploziva niso našli in nevarnost je minila.

Zaradi opaženih dronov so začasno zaprli letališče v Liègu. Na bruseljskem letališču je bil letalski promet dvakrat prekinjen, kar je povzročilo prenočevanje več sto potnikov na letališču in odpoved približno 80 letov. Po uri in pol je bil promet ponovno vzpostavljen.

Vladimir Putin je ponovil, da Rusija nima namena napasti Evrope in da je članstvo Ukrajine v EU sprejemljivo, medtem ko članstvo v Natu ni. Slovaški premier Robert Fico se je srečal s Putinom in se pogovarjal o dvostranskih vprašanjih in konfliktu v Ukrajini.

Poljska je po vdoru ruskih dronov aktivirala člen 4 ustanovne pogodbe Nata, kar pomeni posvetovanja med zaveznicami, če je ogrožena varnost katere od članic. Poljski premier je dejal, da je v poljski zračni prostor vdrlo 19 ruskih dronov. Ruska vojska je zatrdila, da ni imela namena napasti Poljske in ponudila posvetovanja z Varšavo. Nemški kancler Friedrich Merz je dejanje Rusije v Poljski označil za agresivno in da je ogrozilo življenja.

Po incidentih z neznanimi droni nad letališčem v Koebenhavnu, ki so za štiri ure prekinili letalski promet, je Danska obsodila "resen napad" na svojo infrastrukturo. Rusija je zanikala vpletenost, pri čemer je izjavila, da so obtožbe neutemeljene. General Jérôme Pellistrandi je opozoril na delno nemoč Nata v takšnih situacijah. Incidenti so se zgodili tudi v Oslu.

Po podatkih CNN, večina prebivalcev Washingtona, D.C., želi, da se Donald Trump ne vmešava v lokalne zadeve. Chris Christie pa je pohvalil Trumpa za odločno ukrepanje proti kriminalu v prestolnici.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu srečal s približno 30 evropskimi voditelji držav in vlad, s katerimi je razpravljal o prihodnjih varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Srečal se je tudi s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stephenom Witkoffom.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije predlagala delno ustavitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom in ustavila plačila Izraelu zaradi ravnanja v Gazi. Razlog za to so nesoglasja med državami članicami glede uvedbe sankcij proti Izraelu. Nemčija naj ne bi podpirala sankcij.

Velika Britanija in njeni zavezniki so pripravljeni podpreti Ukrajino pred pogajanji za končanje vojne in tudi za zagotovitev morebitnega mirovnega sporazuma. Obrambni sekretar John Healey je v Kijevu dejal, da bodo partnerji Ukrajine pripravljeni pomagati "zaščititi nebo". O tem so razpravljali na srečanju na visoki ravni v Parizu.

Volodimir Zelenski je izjavil, da bi lahko v okviru varnostnih jamstev v Ukrajino napotili več tisoč zahodnih vojakov. Emmanuel Macron je potrdil, da se je 26 držav zavezalo k zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini po vojni, kar naj bi državo pomirilo in odvrnilo Rusijo od nadaljnjih agresij. Zelenski je dejal, da je uskladil korake glede pristopnih pogajanj Ukrajine z EU s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da se je 26 držav zavezalo k zagotavljanju povojnih varnostnih jamstev Ukrajini, ki bodo vključevala mednarodne sile na kopnem, morju in v zraku. Macron je po pogovoru z Donaldom Trumpom zagotovil, da bodo Združene države v prihodnjih dneh dokončale svoja varnostna jamstva za Ukrajino. Poudaril je, da namen teh držav ni vojna proti Rusiji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije predlagala delno ustavitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom in ustavila plačila Izraelu zaradi ravnanja v Gazi. Razlog za to so nesoglasja med državami članicami glede uvedbe sankcij proti Izraelu. Nemčija naj ne bi podpirala sankcij.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko, Kaja Kallas, je opozorila, da srečanje med kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong-unom v Pekingu predstavlja neposreden izziv mednarodnemu redu. Poudarila je, da to srečanje ni le znak proti zahodu, temveč tudi opozorilo EU, da mora okrepiti svojo geopolitično moč v luči vojne v Ukrajini in drugih globalnih napetosti.