APDEJT.si

V ukrajinskem parlamentu je zaradi velikega korupcijskega škandala v energetskem sektorju prišlo do protestne akcije. Opozicijska stranka je blokirala glasovanje o odstavitvi dveh ministrov, vpletenih v škandal, in zahteva odstop celotne vlade, kar predstavlja največji korupcijski škandal od začetka vojne.

Franco-alžirski pisatelj Boualem Sansal se je po pomilostitvi alžirskega predsednika vrnil v Francijo, potem ko se je zdravil v bolnišnici v Berlinu. V Elizejski palači ga je sprejel Emmanuel Macron.

Na tisoče Čehov in Slovakov je v ponedeljek s protesti obeležilo obletnico Žametne revolucije iz leta 1989, ki je končala desetletja komunistične vladavine v nekdanji Češkoslovaški. Protestniki so opozorili, da so demokratične vrednote ponovno ogrožene.

Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir je pozval premierja Netanjahuja, naj aretira palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in izvede "ciljne likvidacije" palestinskih uradnikov, če bo OZN podprl palestinsko državo. Palestinsko zunanje ministrstvo je obsodilo Ben-Gvirjevo spodbujanje k umoru Abasa. ZN je sprejel ameriški načrt za Gazo, ki vključuje določbe o palestinski državnosti.

Članki poudarjajo, da je Marjorie Taylor Greene (MTG), republikanska kongresnica iz Georgie, nekoč veljala za eno najmočnejših Trumpovih zaveznic, vendar si je zdaj nakopala njegovo jezo. Spor med njo in Trumpom se je zaostril pred pomembnimi volitvami leta 2026.

V Čilu so potekale prve predsedniške volitve leta 2025. V drugi krog, ki bo decembra, sta se uvrstila Jeannette Jara in José Antonio Kast. Čilski volilni servis je objavil preliminarne rezultate predsedniške tekme.

Mednarodni Auschwitz-Komitee je kritiziral načrtovano dražbo dokumentov iz obdobja nacizma, ki jo pripravlja dražbena hiša Felzmann v Neussu. Na dražbi naj bi prodali judovsko zvezdo in pisma taboriščnikov iz koncentracijskih taborišč ter njihovih svojcev. Komite je ocenil, da bi morali biti ti dokumenti v spominskih centrih, ne pa na prodaj.

Michelle Obama je ponovila svoje mnenje, da Združene države Amerike še niso pripravljene na žensko predsednico. Dodala je, da sama ne bo kandidirala za predsednico na volitvah leta 2028.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da je bil Camilo Castro, 41-letni francoski profesor joge, ki je bil od konca junija pridržan v Venezueli, izpuščen. Castro je bil aretiran na mejnem prehodu Paraguachón med Kolumbijo in Venezuelo, kamor je odpotoval, da bi si podaljšal vizum. Primer, ki je bil dolgo časa neznan širši javnosti, govori o izginotju Francoza na kolumbijsko-venezuelski meji in tednih negotovosti pred njegovo izpustitvijo.

Vatikan je vrnil 62 artefaktov staroselcem iz Kanade, kar je del prizadevanj katoliške cerkve za soočenje s svojo vlogo pri zatiranju domorodne kulture. Kanadska konferenca katoliških škofov je objavila, da je papež Leo XIV. podaril artefakte, ki so bili prej v Vatikanskih muzejih.

Med Tokiom in Pekingom se zaostrujejo diplomatski odnosi. Kitajska močno odsvetuje svojim državljanom potovanja na Japonsko, kar je odziv na izjave japonske premierke Sanae Takaichi, ki je nakazala možnost japonskih vojaških posredovanj v primeru kitajskega napada na Tajvan. Tokio poudarja pomen komunikacije v času napetosti.

Sodišče je potrdilo, da bo maša v spomin na maršala Pétaina dovoljena, kljub prepovedi, ki jo je izdal župan Verduna. Sodišče je ocenilo, da maša ne bo povzročila motenj javnega reda in miru.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi prejšnje mesečne odločitve o postopni opustitvi uvoza ruskega plina, ker Budimpešta te odločitve ne sprejema.

V vseh evropskih državah je uporaba varnostnega pasu obvezna na vseh sedežih, ki so opremljeni z njim, razen v Monaku. Razlog za to je, da je v Monaku najvišja dovoljena hitrost 50 km/h.

Po dolgih pogajanjih z ZDA naj bi se ameriške carine na švicarske izdelke znižale na 15 odstotkov, kar je enako carinski stopnji za blago iz EU. Gospodarstvo je na dogovor odreagiralo zadržano, Swissmem pa opozarja, da še ni razloga za popolno pomiritev.

Finančni ministri držav članic Evropske unije so se v Bruslju dogovorili o ukinitvi oprostitve plačila davkov za pakete iz tretjih držav, vredne manj kot 150 evrov. Ta ukrep je namenjen predvsem omejevanju uvoza poceni izdelkov, predvsem s spletnih platform, kot sta Temu in Shein, ter izboljšanju konkurenčnosti evropskih podjetij. Ministri so se zavezali k hitri implementaciji rešitve.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v ponedeljek, 17. novembra, v Parizu gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. To bo Zelenskijev deveti obisk v Franciji od začetka vojne in bo namenjen utrditvi dolgoročne podpore Francije Ukrajini.

Novo poročilo organizacije Oil Change International razkriva, da je 25 držav, vključno z Azerbajdžanom, Kazahstanom, Rusijo in Združenimi državami Amerike, med novembrom 2023 in oktobrom 2025 dobavljalo nafto in rafinirana goriva Izraelu. Poročilo, ki je bilo objavljeno na podnebni konferenci COP30 v Braziliji, trdi, da ta dobava goriva prispeva h krizi v Gazi, ki jo označujejo kot »genocid«.

Diplomatski spor med Kitajsko in Japonsko se je zaostril zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o obrambi Tajvana. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo umik njenih izjav in opozorilo na posledice. Japonska vlada je podelila odlikovanje Hsieh Chang-tingu, nekdanjemu vodji "Taipei Economic and Cultural Representative Office", kar je dodatno razjezilo Kitajsko.

Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.