APDEJT.si

V več maroških mestih, vključno z Agadirjem in Rabatom, so se nadaljevali nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami. Med protesti, ki so izbruhnili zaradi nezadovoljstva z zdravstvenim in izobraževalnim sistemom, je bilo poročano o poškodbi protestnika, ko je policijsko vozilo zapeljalo v množico. Vlada je obljubila reforme kot odgovor na zaostrovanje razmer.

Ameriški govornik predstavniškega doma Mike Johnson je bil v napetem intervjuju s CNN glede financiranja vlade, kjer je vztrajal pri stališču, da demokrati zahtevajo "brezplačno zdravstveno oskrbo" za imigrante. CNN-ova Kaitlan Collins je izpodbijala njegove trditve in ga pozvala, naj preveri dejstva. Medtem je senator Bernie Sanders kritiziral grožnjo predsednika Trumpa, da bo zadržal zvezna sredstva za New York. Demokrati zahtevajo podaljšanje subvencij za zdravstveno oskrbo kot pogoj za glasovanje o financiranju. Senatni demokrati so zavrnili republikanski predlog zakona o financiranju, kar povečuje možnost zaustavitve vlade. Alexandria Ocasio-Cortez je pozvala republikance, naj jo obiščejo v pisarni glede teorije zaustavitve vlade.

Ameriški predsednik Trump je dosegel dogovor s Pfizerjem o znižanju cen zdravil v programu Medicaid, v zameno pa bo podjetje izvzeto iz nekaterih obveznosti. Trump načrtuje, da bodo temu dogovoru sledili še drugi. Pfizer bo zdravila s popustom prodajal preko spletne strani TrumpRx.

Nacionalno združenje ovčerejcev in kozjerejcev (NOKA) v Bolgariji je napovedalo pripravljenost na proteste in dalo ministru za kmetijstvo Georgiju Tahovu rok do 7. oktobra, da sprejme takojšnjo odločitev o cepljenju proti kugi malih prežvekovalcev (ovčje in kozje koze). Če odločitev ne bo sprejeta, bo sledil nacionalni protest.

Razpoke v pakistanski vladajoči koaliciji so se poglobile, ko so poslanci PPP protestno zapustili nacionalno skupščino zaradi izjav glavne ministrice Punjaba, Maryam Nawaz, o spornem projektu kanalov Cholistan. Spor se je začel zaradi kompenzacij za poplave prek programa BISP, nato pa se je razširil na vprašanje vodnih pravic, pri čemer je Maryam Nawaz poudarila, da voda, namenjena za puščavo Cholistan, pripada provinci Punjab.

Poljski premier Donald Tusk je pred sejo vlade napovedal, da bo vlada obravnavala možnost zvišanja davka na dobiček bank, saj država potrebuje več denarja. V Bolgariji pa Fiskalni svet napoveduje, da bi lahko proračunski primanjkljaj do konca leta 2025 dosegel 5,1 % BDP, kar znaša približno 9,4 milijarde leva.

V Maroku so se protesti mladih zaradi slabega zdravstva in izobraževanja zaostrili v nasilne spopade, pri čemer so oblasti aretirale 37 ljudi. Notranje ministrstvo je poročalo o več kot 280 poškodovanih pripadnikih varnostnih sil in 409 aretiranih zaradi izgredov. Britanska turistka je poročala o posilstvu s strani lažnega turističnega vodnika na maroški plaži. Visoki komisar ZN za človekove pravice je izrazil zaskrbljenost zaradi brutalnosti policije med protesti na Madagaskarju. V Pakistanu so izbruhnili nemiri, med protesti pa naj bi bila ubita dva civilista.

Arabski svet je pozdravil Trumpov načrt za končanje izraelske vojne v Gazi. Bahrajnsko zunanje ministrstvo je načrt označilo za pozitivno pobudo. Trump je dejal, da ima Hamas še tri do štiri dni časa za odgovor na načrt, ki med drugim predvideva izpustitev talcev in ustanovitev odbora Palestincev pod vodstvom ZDA. Trump je tudi izjavil, da se bo zadeva končala zelo žalostno, če Hamas ne bo sprejel načrta. Po njegovih besedah se strinjajo vse arabske in muslimanske države ter Izrael, čaka se le še na Hamas.

Benjamin Netanyahu je po predstavitvi Trumpovega načrta za Gazo zanikal, da bi sprejel načelo palestinske države in napovedal, da bo izraelska vojska ostala na območju. Islamski džihad je načrt označil za recept za uničenje celotne regije. Po drugi strani naj bi Netanyahu dobil skoraj vse, kar je želel, kljub mednarodni izolaciji.

Nemški kancler Friedrich Merz in armenski premier Nikol Pašinjan sta pozdravila Trumpov načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi. Načrt predvideva takojšnjo prekinitev spopadov, izpustitev talcev in mednarodni nadzor nad območjem. Bela hiša je objavila podrobnosti načrta po srečanju Trumpa in Netanjahuja.

Na Češkem se zaostruje predvolilni boj pred parlamentarnimi volitvami. Andrej Babiš, vodja stranke ANO, si prizadeva za enobarvno vlado in zavrača očitke o proruskem usmerjenosti. Poudaril je, da ANO ne želi ustaviti pobude za dobavo streliva Ukrajini. Medtem se Petr Fiala, trenutni premier, boji "vlade nacionalne izdaje". Stranke trenutne koalicije (Spolu, STAN in Pirati) si želijo nadaljevati sodelovanje tudi po volitvah. Raziskava javnega mnenja kaže, da se Čehi zanimajo, kdo bo vodil državo naslednja štiri leta, pri čemer se odločajo med Fialo in Babišem. Babiš se bo pred volitvami sestal s predsednikom države.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS) je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji osvojila prepričljivo zmago, kar je ključnega pomena za prihodnost države. Zmaga je bila boljša od pričakovanj zahodnih zaveznikov, vendar še vedno ostajajo ovire za vstop v EU, saj se ruska kampanja za povečanje nezaupanja v družbi nadaljuje, pogovori o članstvu pa so zastali.

Članice Evropske unije so glede priznanja Palestine še vedno razdeljene, čeprav prizadevanja za njeno priznanje dobivajo podporo. V zadnjih tednih so države na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku jasno izrazile svoje stališče glede Izraela in Palestine. Medtem ko pozivi k ustanovitvi palestinske države dobivajo podporo, EU ne more govoriti z enim glasom. Večina evropskih držav zdaj priznava palestinsko državo, zahvaljujoč uradnim izjavam Francije, Belgije in Luksemburga v ponedeljek v ZN.

Finančni analitik Martin Armstrong svari, da bi nas politika Donalda Trumpa lahko vodila v tretjo svetovno vojno. Medtem se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sestal s sirskim voditeljem Ahmedom al-Sharaajem, da bi obnovila diplomatske vezi med državama. Madžarski premier Viktor Orbán pa je zavrnil pozive Donalda Trumpa k opustitvi ruskega plina, poudaril pa je, da Madžarska ne bo opustila dobave ruskega plina in nafte.

V Bareillyju v Uttar Pradeshu so se protesti po petkovih molitvah sprevrgli v nasilje s kamenjanjem in vandalizmom. Policija je uporabila silo za razpršitev protestnikov. V Ladakhu so indijski policisti aretirali aktivista Sonama Wangchuka po smrtonosnih protestih, kjer so varnostne sile streljale na protestnike, ki so zahtevali večjo politično avtonomijo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval Microsoft, naj odpusti Liso Monaco, predsednico za globalne zadeve, ker naj bi ogrožala nacionalno varnost ZDA. Medtem je ameriški State Department sporočil, da bo kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru razveljavil vizum, ker naj bi spodbujal ameriške vojake v New Yorku k neupoštevanju ukazov in nasilju.

Iran je zavrnil zahtevo ZDA, da preda ves obogateni uran v zameno za trimesečno preložitev sankcij. Iranski predsednik je to označil za nesprejemljivo. Medtem je Varnostni svet Združenih narodov zavrnil podaljšanje roka za dogovor, kar pomeni ponovno uvedbo sankcij proti Iranu, ki so veljale med letoma 2006 in 2010, vključno z embargom na orožje.

Microsoft je prekinil dostop izraelske vojske do tehnologije Azure, ki jo je enota 8200 uporabljala za množični nadzor telefonskih klicev Palestincev na območju Gaze in Zahodnem bregu. Razlog za prekinitev je kršitev pogojev uporabe Microsoftovih storitev, saj si podjetje prizadeva preprečiti uporabo svojih storitev za množično spremljanje civilistov.

V Republiki Moldaviji se 28. septembra 2025 obetajo parlamentarne volitve. Trenutno državo vodi stranka Akcija in Solidarnost (PAS), ki ima absolutno večino v parlamentu, iz te stranke pa prihaja tudi predsednica Maia Sandu. Medtem pa je stranka Alianţa pentru Unirea Românilor (AUR) zanikala govorice, da se umika iz volilne tekme.

V Bolgariji sta bila 27. septembra organizirana dva protesta. Nacionalistična stranka Vazrazhdane je v Sofiji pred poslopjem državnega zbora zahtevala odstop vlade, protest pa je bil napovedan tudi v Varni. V Sofiji je potekal še en protest, ki ga je organiziralo civilno združenje BOEC pod geslom "Svobodna Bolgarija brez Peevskega, Borisova in mafije!", kjer so protestniki z jajci in barvo napadli sedež stranke MRF - Novo obdobje.