APDEJT.si

Jordan je izvedel tri zračne spuste s skupno 25 tonami hrane in osnovnih humanitarnih potrebščin nad območje Gaze. Akcija je bila izvedena zaradi poglabljajoče se lakote, ki je posledica izraelske blokade območja. Humanitarna pomoč je bila spuščena s padobrani na različna območja Gaze.

Nizozemska je prvič v svoji zgodovini Izrael označila za državo, ki predstavlja varnostno grožnjo. Odločitev temelji na najnovejšem poročilu nizozemske agencije za boj proti terorizmu (NCTV).

Avstrijska zunanja ministrica je potrdila, da Avstrija zaradi ruskih groženj in hibridnega vojskovanja razmišlja o opustitvi politike nevtralnosti. Kot je pojasnila, Rusija že dlje časa vodi hibridni vojno proti Evropi z uporabo kibernetskih napadov, sabotaž in dezinformacijskih kampanj. Avstrijska vlada je pripravljena na javno razpravo o morebitnem pristopu k Natu, s čimer bi zavrnila nevtralni status, predvsem v luči ruske vojne v Ukrajini.

Jordanija in Združeni Arabski Emirati so s skupno tremi letali, dvema jordanskima in enim iz ZAE, uspešno spustili 25 ton humanitarne pomoči v Gazo. Pomagali so s padali v palestinsko regijo, ki se sooča s pomanjkanjem hrane in podhranjenostjo. Ta zračna pošiljka je bila prva tovrstna v več mesecih, kot je sporočila jordanska vojska.

Avstrijska ministrica za zunanje zadeve Beate Meinl-Reisinger je izrazila pripravljenost za pogovor o morebitnem opustitvi vojaške nevtralnosti Avstrije in pristopu k zvezi NATO. Poudarila je, da nevtralnost Avstrije ne bo zadostovala za zaščito pred grožnjami iz Rusije, čeprav ideja o vstopu v NATO ne uživa široke podpore v državi.

V Pojas Gazo je v nedeljo prvič po več mesecih vstopilo približno 100 tovornjakov s humanitarno pomočjo, kar predstavlja olajšanje v luči obsežne krize lakote v regiji. Izraelska vojska je hkrati napovedala uvedbo dnevnih "taktičnih premorov v vojaških dejavnostih v humanitarne namene" na določenih območjih Gaze med 10. in 20. uro, ki bodo veljali do nadaljnjega.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija septembra postala prva zahodna članica Varnostnega sveta ZN, ki bo priznala Palestino. Ta odločitev, ki ni bila sprejeta na vrat na nos, je že povzročila diplomatske napetosti med Bližnjim vzhodom, Evropo in Washingtonom. Izraelski pritiski in grožnje so del širšega diplomatskega konteksta, ki obkroža to pomembno potezo francoske zunanje politike.

Humanitarna pomoč je bila poslana proti Gazi, saj obstajajo opozorila o množični lakoti. Ministrstvo za zdravje Gaze je v soboto sporočilo, da je zaradi podhranjenosti umrlo več kot 125 ljudi, med njimi 85 otrok.

Mednarodni aktivisti in poslanci, ki so iz Italije izpluli s humanitarnim brodom na poti proti Gazi, so doživeli vdor izraelskih vojakov. Prenos v živo je zabeležil trenutek, ko so oboroženi vojaki vstopili na plovilo in zahtevali dvig rok od prisotnih. Medtem je Izrael napovedal začasno prekinitev spopadov v Gazi, medtem ko Združeni narodi opozarjajo na vse večjo lakoto v enklavi. Konvoj s humanitarno pomočjo je iz Egipta odpotoval proti Gazi, potem ko je mednarodna skupnost izrazila močan pritisk in ko so humanitarne agencije ponovno izpostavile nevarnost množične lakote.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je ponovno obsodil načrte za priznanje Palestine brez dogovora z Izraelom, češ da to ni čin miru, ampak nevaren presedan, ki ruši mednarodno pravo. Na družbenih omrežjih je izrazil podporo Izraelu, češ da se ne more priznati država, ki se ustvarja brez soglasja druge strani. Njegove izjave so v Bosni in Hercegovini sprožile ostre odzive; predsedujoči Predstavniškega doma Parlamenta BiH je Dodika obtožil sovraštva do muslimanov in nečloveških izjav.

Humanitarni konvoj s pomočjo je po mednarodnih pritiskih in opozorilih o širjenju lakote v Gazi končno krenil iz Egipta proti tej palestinski enklavi. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila na "masovno izgladnjivanje", medtem ko so palestinski viri potrdili, da je Izrael nadaljeval z zračnim dostavljanjem pomoči. V Gazi naj bi zaradi podhranjenosti umrlo že več kot 125 ljudi, med njimi 85 otrok.

V Sarajevu so ponovno potekali protesti proti izraelski ofenzivi v Gazi, s poudarkom na hudi lakoti, ki pesti prebivalce, zlasti otroke. Transparenti so izpostavljali bedo in bedo v Gazi, medtem ko je generalni sekretar ZN António Gutereš izpostavil, da v Gazi ne gre le za humanitarno, temveč tudi za moralno krizo, ki nagovarja globalno vest. Kritiziral je "neverjetno ravnodušnost in neaktivnost" mednarodne skupnosti, saj besede ne morejo nahraniti lačnih otrok.

Ameriški predsednik Donald Trump je objavil, da je posredoval v smrtonosnih mejnih spopadih med Tajsko in Kambodžo ter da obe strani želita "hiten prekid ognja in mir". Trump je poudaril, da sta se voditelja držav strinjala s srečanjem za hitro sklenitev premirja. V zameno za konec spopadov je Trump obljubil obnovitev trgovinskih pogajanj z obema državama, medtem ko je za morebitno nadaljevanje konfliktov zagrozil s trgovinskimi kaznimi.

Belgija je pripravila novo pošiljko humanitarne pomoči za Gazo, vendar še čaka na zeleno luč za izvedbo misije. Belgijski obrambni minister je potrdil, da je bila misija pripravljena že več tednov. Medtem se število žrtev lakote v Gazi povečuje zaradi izraelske blokade območja.

Hrvaška je ponovno poslala protipožarno letalo Canadair CL-415 v pomoč Albaniji pri soočanju s požari. Gre za drugo tovrstno pomoč Hrvaške Albaniji v tej požarni sezoni, kar potrjuje Ministrstvo za obrambo Republike Hrvaške. Posadka letala je izrazila zaskrbljenost nad resno grožnjo, ki jo požari predstavljajo prebivalstvu in okolju v Albaniji.

Sveti oče se je v Vatikanu srečal z vodjo Oddelka za zunanje cerkvene odnose Moskovske patrijaršije, metropolitom Antonijem. Srečanje je potekalo v času poslabšanja odnosov med Katoliško in Rusko pravoslavno cerkvijo zaradi ruske invazije na Ukrajino. Glavni namen srečanja je bil ublažiti napetosti in okrepiti dialog med cerkvama. Metropolit Antonij je papežu predstavil tudi navedbe o preganjanju Ukrajinske pravoslavne cerkve s strani Kijeva.

Najnovejši izraelski zračni napadi na stanovanjska območja v mestu Gaza so terjali življenja 12 Palestincev, medtem ko so izpod ruševin potegnili še 12 trupel. Medtem je Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) sporočila, da so bili prebivalci Gaze ponovno prisiljeni bežati zaradi izraelskih ukazov, pri čemer nimajo kam iti. Izraelske sile so po poročanju palestinske agencije Wafa po hutbi v Al-Aksi pridržale jeruzalemskega muftija, medtem ko so vernikom onemogočale dostop do mošeje.

Ameriški predsednik Donald Trump je med svojim obiskom na Škotskem igral golf. Njegov obisk je spremljala obsežna varnostna operacija, saj se je predsednik mudil v svojem golfskem počivališču Trump Turnberry. Obisk je trajal pet dni in je bil zasebne narave.

Hrvaška vlada je sporočila, da je vzpostavitev dveh držav, Izraela in Palestine, edina trajnostna rešitev izraelsko-palestinskega spora. Ta izjava je sledila napovedi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da Francija namerava septembra na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov priznati Palestino kot neodvisno državo. Macronova poteza je sprožila burne odzive in bi lahko spodbudila druge evropske zaveznike, kot so Združeno kraljestvo, Nemčija in Italija, k zavzemanju stališča in oživitvi mirovnih pogajanj.

Zunanji minister Srbije Marko Đurić se je udeležil prvega zasedanja "Balkanske mirovne platforme" v Istanbulu. Srečanje, ki združuje zunanje ministre regije, je organiziral turški zunanji minister Hakan Fidan. Na ministrskem sestanku "Platforma za mir na Balkanu" v Istanbulu je sodeloval tudi minister za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine Elmedin Konaković.