APDEJT.si

Britanski premier Keir Starmer se je znašel pod vse večjim pritiskom dela ministrov znotraj svoje vlade, ki zahtevajo, da Združeno kraljestvo prizna Palestino. Nezadovoljstvo znotraj britanske vlade narašča zaradi politike Izraela, pri čemer ministri sprašujejo: "Če ne zdaj, kdaj bomo priznali Palestino?" Pozivi k priznanju Palestine se krepijo sredi globalnega neodobravanja izraelske politike.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merz sta se sestala na delovni večerji v Berlinu, kjer sta razpravljala o bližajočem se roku za uvedbo carin na evropski izvoz v ZDA. To je bilo prvo Macronovo potovanje v Berlin od Merzove inavguracije, Merz pa je Pariz obiskal v začetku maja, dan po prevzemu dolžnosti.

Predsednik Zelenski je napovedal predložitev osnutka zakona Vrhovni radi, ki naj bi zagotovil neodvisnost institucij za boj proti korupciji. Medtem ko so zahodni mediji kritizirali Ukrajino zaradi opustitve demokratičnih načel in uničenja ključnih protikorupcijskih agencij, kar so označili za "poluavtokratsko vodstvo", je ta poteza sledila množičnim protestom in kritikam EU zaradi omejevanja avtonomije protikorupcijskih organov.

Več kot 100 humanitarnih organizacij je pozvalo vlade, naj ukrepajo zaradi širjenja lakote v Gazi in zahtevalo takojšnjo ter trajno prekinitev ognja in odpravo vseh omejitev pri dostavi humanitarne pomoči. Med organizacijami, ki so se oglasile, sta bili tudi Mercy Corps in Norveški svet za begunce. Pozvale so k odprtju dostopa v Gazo in zaustavitvi lakote.

Več kot 1000 Palestincev je bilo ubitih od maja med poskusom pridobitve hrane v Gazi, večinoma v bližini centrov za pomoč, ki jih podpira Humanitarna fundacija za Gazo. Nemški kancler Fridrih Merc je pozval izraelsko vlado, naj nemudoma ustavi bombardiranje Gaze in omogoči neoviran vstop humanitarne pomoči, ponavljajoč pozive k dostavi humanitarne pomoči. Zdravstveni delavci opozarjajo na prisilno stradanje Palestincev.

Podpis kontroverznega zakona, ki po mnenju kritikov slabi neodvisnost ukrajinskih protikorupcijskih teles (NABU in SAPO), je sprožil proteste in ostre kritike Evropske unije, ki je opozorila na resne posledice. Ruski predsedniški tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je komentiral situacijo, medtem ko nekateri analitiki menijo, da je ta poteza Zelenskega 'točka brez povratka' in da vodi državo v 'ponor', ter da je za pakleni načrt odgovoren en sam človek.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izjavil, da je vsakdo, ki molči o genocidu v Gazi, sokrivec pri zločinih proti človeštvu, ki jih izvaja Izrael. Poudaril je tudi, da je omogočanje dostopa humanitarne pomoči v Gazo prednostna naloga.

Turčija je po večdnevnih spopadih na jugu Sirije napovedala, da bo neposredno posredovala, da bi preprečila kakršne koli poskuse razdelitve Sirije in militantne poskuse pridobitve ozemlja. Ankara je tudi obsodila izraelske napade na Damask, ki so se zgodili prejšnji teden, kot poskus sabotiranja mirovnih in varnostnih prizadevanj Sirije ter kot del izraelske politike oslabitve regije. Spopade med Druzi in sunitskimi beduini v južni provinci Suvejda Turčija prav tako obravnava kot del izraelskega načrta.

Vlasti Republike Srbske so v ZDA najele novo lobistično podjetje, ki bo med drugim delalo tudi na odpravi sankcij Miloradu Dodiku in Željki Cvijanović. To potezo so sprejele z namenom izboljšanja svojega položaja in vpliva v ameriški politiki.

Izraelski preiskovalci iz enote za huda kazniva dejanja Lahav 433 so dopotovali v Srbijo, da bi zaslišali Jisraela (Srulika) Ajnhorna, nekdanjega visokega svetovalca premierja Benjamina Netanjahuja. Ajnhorna preiskujejo zaradi vpletenosti v domnevno uhajanje zaupnih dokumentov. Hkrati je znani izraelski novinar Gideon Levy opozoril, da Izrael "hladnokrvno izvaja zločine proti človeštvu" z načrtno evakuacijo in uničevanjem palestinskih območij, kar bi lahko vodilo v koncentracijo palestinskega prebivalstva v "humanitarnem mestu".

Več kot 150 propalestinskih protestnikov je v pristanišču Ermoupolis na otoku Siros preprečilo izkrcanje izraelskim potnikom s križarke. Lokalni sindikat in aktivisti so s palestinskimi zastavami in transparenti ustavili pristajanje, kar je prisililo ladjo, da je nadaljevala pot proti Cipru.

Skladno z napovedmi so Združene države Amerike v torek tudi uradno obvestile Organizacijo Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) o svojem ponovnem izstopu. Odločitev Bele hiše in predsednika Donalda Trumpa je sledila reviziji ameriškega sodelovanja v agenciji, pri čemer so kritizirali Unesco zaradi promicanja vprašanj, ki povzročajo delitve. Čelnica Unesca je izrazila obžalovanje ob tej odločitvi.

Sisaško-moslavaška policija je zaključila preiskavo proti trem državljanom Bosne in Hercegovine, starim 24, 27 in 29 let, ki so v torek, 15. julija, v večernih urah, na bencinski postaji na avtocestnem počivališču Stari Grabovac na A3, lepili nalepke z oznakami 'Republike Srbske'. Vsi trije so bili zaradi tega dejanja pridržani.

V novih izraelskih napadih na Gazo je umrlo najmanj 20 ljudi, pri čemer so bili napadi osredotočeni na center in sever območja. Ameriška administracija je medtem začela pritiskati na Izrael, naj konča vojno, in pokazala znake nestrpnosti.

Agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) je opozorila, da so razmere v Gazi dosegle nove katastrofalne razsežnosti. Komesar UNRWA, Philippe Lazzarini, je stanje v Gazi opisal kot 'pekel na zemlji', kjer zdravniki padajo v nezavest zaradi lakote. Poudarjena je bila izjemna resnost humanitarne krize, ki se nadaljuje in se stopnjuje na tem območju.

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je v torek pozval Izrael, naj nemudoma omogoči vstop neodvisnim tujim novinarjem v oblegano palestinsko območje Gaze. Poziv prihaja v času, ko se opozorila o lakoti v Gazi po 21 mesecih vojne stopnjujejo.

Svetovni program za hrano (WFP) je objavil zaskrbljujoče podatke, ki kažejo, da tretjina prebivalstva Gaze ni jedla več dni zaradi izraelske blokade. Poleg tega naj bi približno 100.000 žensk in otrok trpelo zaradi hude podhranjenosti, kar poudarja resnost humanitarne krize v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprejel odločitev o umiku Združenih držav Amerike iz Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Bela hiša je potrdila to šokantno novico, ki pomeni pomemben korak v zunanji politiki ZDA.

Brian Aggeler, vodja misije OVSE v Bosni in Hercegovini, je ob slovesu obiskal Centralno volilno komisijo BiH. Zahvalil se je za sprejem in izmenjavo mnenj ter zaželel komisiji uspešno nadaljevanje dela. Misija OVSE in CIK BiH sta bili dolga leta partnerici pri izboljšanju volilnega sistema v državi.

Združene države Amerike so v torek tudi uradno objavile ponovni umik iz Unesca, Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. Poteza, ki jo je izvedel predsednik Donald Trump, je ponovitev odločitve iz njegovega prvega mandata, razveljavljene pod administracijo Joa Bidena. Bela hiša je kot razlog za izstop navedla 'radikalne' in 'delitvene' cilje Unesca, medtem ko je Audrey Azoulay, čelnica Unesca, izrazila obžalovanje ob odločitvi, a dodala, da so se nanjo pripravljali. Poročila navajajo tudi, da je bil izstop pričakovan.