Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da gre pri aretaciji Nicolasa Madura za največjo vojaško akcijo v zgodovini in da ZDA prevzemajo upravljanje Venezuele. Napovedal je tudi možnost drugega napada. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Kristofer Landau je izjavil, da bo Maduro odgovarjal pred ameriškim sodiščem, kjer se bo soočil s kazensko obtožnico. Rusija je obsodila ameriški napad na Venezuelo in poudarila, da mora Latinska Amerika ostati območje miru.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura, ki je bil odpeljan v ZDA, je podpredsednica Delsi Rodrigez prevzela funkcijo predsednice in načrtuje tranzicijo oblasti. Vlada Venezuele zahteva nujno sejo Varnostnega sveta ZN in dokaz, da je Maduro živ. Prebivalci Venezuele so zmedeni glede tega, kdo trenutno vodi državo. Maduru v ZDA grozi smrtna kazen.

Po poročilih več virov, vključno s potrditvijo venezuelske vlade, naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Predsednik ZDA Donald Trump naj bi v telefonskem pogovoru za New York Times operacijo označil za »briljantno«. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in njegova žena, ter pozvala ZDA, da predložijo »dokazilo o življenju«.

Donald Trump je izjavil, da so ameriške sile aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo ter ju prevažajo v New York. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ocenil, da ameriški napad na Venezuelo predstavlja nevaren precedens. Varnostni svet ZN bo o Venezueli razpravljal v ponedeljek.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo, ki so ju prepeljali iz države. Po poročanju CBS News naj bi Madura aretirala elitna ameriška vojaška enota za boj proti terorizmu, Delta Force. Venezuleski minister za zunanje zadeve Ivan Gil je izjavil, da Maduro ostaja predsednik države, sklicujoč se na ustavo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je uradno razglasil izredno stanje v državi, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump odredil vojaški napad na Venezuelo. Maduro je dejanja Washingtona ostro obsodil in jih označil za neposredno vojaško agresijo, katere glavni cilj je prevzem nadzora nad bogatimi venezuelskimi viri nafte in mineralov. Venezuelska vlada trdi, da gre za poskus nasilne spremembe režima in gospodarskega izkoriščanja naravnih bogastev države. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, ko so ameriške sile začele operacije, ki jih je Maduro opisal kot nezakonit poseg v suverenost države. Predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da so Združene države Amerike motivirane izključno z imperialističnimi interesi po energetskih virih. Po razglasitvi izrednega stanja je Maduro ukazal takojšnje izvajanje varnostnih dekretov za zaščito države, kar vključuje mobilizacijo obrambnih sil in povečanje pripravljenosti na celotnem ozemlju Venezuele. Razmere v Karibih ostajajo izjemno nestabilne, saj mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje spopadov.

Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bodo zagotovile varnega in zanesljivega prehoda. Izključil je Mario Corino Machado kot potencialno voditeljico Venezuele. Marco Rubio je v ZDA napovedal sojenje Nicolásu Maduru. Javier Milei je pozdravil Trumpovo potezo. JD Vance ni bil prisoten ob Trumpu med operacijo v Venezueli zaradi varnostnih razlogov.

Južni in osrednji del Mehike je prizadel silovit potres z magnitudo 6,5 po Richterjevi lestvici, ki je po zadnjih podatkih meksičnih oblasti zahteval najmanj dve smrtni žrtvi. Epicenter potresa je bil v bližini mesta San Marcos v zvezni državi Guerrero, nedaleč od priljubljenega letovišča Acapulco. Tresenje tal so čutili tudi v prestolnici Ciudad de Mexico, kjer so se v strahu pred porušitvami ljudje zatekli na ulice. Državna agencija za civilno zaščito je poročala o številnih zemeljskih plazovih, ki so zasuli avtoceste v okolici Acapulka in druge pomembne prometnice v zvezni državi Guerrero. Seizmologi so po glavnem sunku zabeležili več popotresnih sunkov, kar je dodatno otežilo delo reševalnih služb. Zaradi potresa je bila prekinjena tudi prva letošnja tiskovna konferenca predsednice Claudie Sheinbaum, kar kaže na intenzivnost dogodka, ki je pretresel politično in civilno sfero države.

Po poročanju različnih medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal napade na vojaške in civilne cilje v Venezueli. Operacija naj bi bila načrtovana že prej, vendar je bila izvedba preložena. Trump je nato na družbenih omrežjih objavil, da so Madura ujeli.

V prestolnici Venezuele, Karakas, so v zgodnjih jutranjih urah odjeknile močne eksplozije, ki jim je sledilo preletavanje vojaških letal v nizkem letu. Po poročanju tiskovne agencije Associated Press so eksplozije povzročile preplah med prebivalstvom, nad mestom pa se vije gost dim. Očividci, na katere se sklicuje tiskovna agencija Reuters, poročajo, da je območje v okolici vojaške baze v južnem delu mesta ostalo brez električne energije. Trenutno stanje v Venezueli ostaja nejasno, saj uradni viri še niso podali pojasnil o naravi eksplozij ali namenu vojaških manevrov nad mestom. Dogajanje spremljajo opozorilne sirene, medtem ko prebivalci poročajo o povečani prisotnosti varnostnih sil na ulicah. Ameriško ministrstvo za obrambo je sporočilo, da razmere pozorno spremlja, vendar podrobnejših informacij o morebitnem državnem udaru ali vojaškem uporu še ni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predlagal Mihajla Fedorova, trenutnega ministra za digitalno transformacijo in prvega namestnika premierja, za novega ministra za obrambo. Na tem položaju naj bi zamenjal Denisa Šmihala. Zelenski je to odločitev objavil v petek.

V požaru, ki je izbruhnil v baru v švicarskem kantonu Valais, je po zadnjih podatkih umrlo 47 ljudi, 113 pa je bilo poškodovanih. Med poškodovanimi so poleg švicarskih, francoskih in italijanskih državljanov tudi štirje državljani Srbije ter en državljan Bosne in Hercegovine. Oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo, da bi ugotovile vse okoliščine nesreče, ki je po navedbah prič in preiskovalcev pretresla smučarsko središče. Glavna tožilka kantona Beatrice Pilloud je pojasnila, da so se ognjeni zublji razširili izjemno hitro, k čemur naj bi botrovala uporaba pirotehničnih sredstev. Iskre z okrasnih prskalic na steklenicah šampanjca so domnevno dosegle strop, ki je bil postavljen prenizko, kar je povzročilo takojšen vžig celotnega prostora. Predsednik kantona Mathias Reynard je potrdil, da so približno 50 huje poškodovanih oseb že prepeljali ali pa jih še bodo premestili v specializirane bolnišnice za zdravljenje opeklin po vsej Evropi, vključno z Italijo in Francijo.

V petek je ruska vojska izvedla silovit raketni napad na središče ukrajinskega mesta Harkov, v katerem je bila skoraj v celoti uničena petnadstropna stanovanjska stavba. Po navedbah lokalnih oblasti je bilo v napadu ranjenih najmanj 25 ljudi. Guverner harkovske regije Oleg Sinegubov je potrdil, da sta bili za napad uporabljeni dve balistični raketi, ki sta povzročili obsežno razdejanje na civilni infrastrukturi. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in nenehnih ruskih zračnih operacij nad ukrajinskimi mesti. Reševalne ekipe so na prizorišču iskale preživele v ruševinah, medtem ko se število ranjenih utegne še povečati. Harkov, ki leži blizu ruske meje, ostaja ena izmed najpogostejših tarč ruskih balističnih sistemov, kar povzroča visoko stopnjo ogroženosti za civilno prebivalstvo in kritično infrastrukturo.

FBI je preprečil teroristični napad v Severni Karolini, ki ga je za novoletno noč načrtoval osemnajstletnik. Napadalec naj bi v trgovini z noži in kladivi napadal ljudi, navdih pa naj bi dobil od Islamske države (ISIS). Med tarčami so bili tudi Židje, kristjani in LGBTQ+ osebe. Mladič je svoje načrte zaupal tajnemu agentu, ki ga je nato aretiral.

Lokalna tožilka je v petak razkrila prve izsledke preiskave uničujočega požara, ki je v silvestrski noči zajel bar v priznanem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. Preiskovalci so ugotovili, da so ogenj povzročile pirotehnične kresničke, pritrjene na steklenice šampanjca. Te so osebje ali gostje dvignili preblizu stropu, kar je povzročilo takojšen vžig materiala in hitro širjenje plamenov po objektu. Dogodek je povzročil obsežno gmotno škodo, saj je ogenj popolnoma uničil notranjost priljubljenega zbirališča v kantonu Valais. Čeprav je šlo za praznično noč z velikim številom obiskovalcev, tožilstvo v trenutnem poročilu ni navedlo informacij o morebitnih smrtnih žrtvah, temveč se je osredotočilo na tehnični vzrok nesreče. Švicarski organi nadaljujejo s postopki za ugotavljanje morebitne odgovornosti osebja ali vodstva lokala zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov.

Močan potres je stresel južni in osrednji del Mehike. Žarišče je bilo na globini 10 kilometrov. V Mexico Cityju je bilo poškodovanih 12 ljudi, padlo je pet stebrov in štiri drevesa. Predsednica Claudia Sheinbaum je prekinila novinarsko konferenco zaradi potresa.

Ukrajinska zunanja obveščevalna služba je opozorila, da Ruska federacija pripravlja obsežno oboroženo provokacijo s številnimi žrtvami, ki naj bi se zgodila 7. januarja ali v dneh neposredno pred pravoslavnim božičem. Po navedbah Kijeva je glavni namen načrtovanega napada sabotaža mirovnih pogajanj, pri katerih kot posrednik sodeluje ameriški predsednik Donald Trump. Ukrajinski obveščevalci trdijo, da Kreml načrtuje prehod z informacijskih manipulacij na dejanske vojaške napade na objekte z močnim simbolnim pomenom, kot so verska svetišča v Rusiji ali na zasedenih območjih Ukrajine. Operacija naj bi vključevala uporabo zahodnih dronov, ki so bili zajeti na fronti, da bi odgovornost za napad lažno pripisali Ukrajini in s tem diskreditirali njeno vodstvo pred mednarodno javnostjo. To opozorilo sledi predhodnim obtožbam Kijeva o insceniranem ruskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, kar naj bi Moskva že uporabila za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč. Ukrajinska stran poudarja, da takšne operacije pod »tujo zastavo« odražajo uveljavljen modus operandi ruskih specialnih služb.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je prvi dan svojega mandata podpisal izvršni ukaz, s katerim je razveljavil vrsto direktiv svojega predhodnika Erica Adamsa. Med najpomembnejšimi spremembami je preklic pro-izraelskih uredb, ki jih je Adams uveljavil v času svojega vodenja mesta. Mamdani je s to potezo nakazal korenit zasuk v mestni politiki in takojšnjo izpolnitev svojih predvolilnih obljub. Odločitev novega župana vključuje umik ukrepov, ki so bili neposredno povezani z izraelskimi interesi in politiko do te države na ravni velemesta. Gre za eno prvih večjih potez nove administracije, ki se osredotoča na revizijo preteklih izvršnih odločitev. Podpisani ukaz je takoj sprožil odzive v političnih krogih in med prebivalci New Yorka, saj pomeni neposreden odmik od smeri, ki jo je zagovarjal Eric Adams.

V požaru v baru na smučišču Crans-Montana je bil poškodovan 23-letni Predrag Janković (prej naveden kot M. J.) iz Srbije. Utrpel je opekline na obeh dlaneh, preživel pa je, ker je tik pred izbruhom požara šel na teraso prižgat cigareto.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bodo tamkajšnje varnostne sile uporabile strelno orožje proti mirnim protestnikom. Trump je poudaril, da so ZDA pripravljene in odločene ukrepati, v kolikor se bo nasilje nad civilnim prebivalstvom nadaljevalo. Protesti v Iranu so izbruhnili preteklo nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti iranske valute in slabšanja gospodarskih razmer. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami ponovno zaostrile, saj je Trump dejal, da so ameriške sile v polni pripravljenosti. Njegove besede, da so ZDA "repetirane", neposredno nagovarjajo iransko vodstvo, naj se vzdrži uporabe sile. Razmere v državi so kritične, saj nezadovoljstvo prebivalstva raste, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja morebitne odzive iranskih varnostnih organov na predsednikove grožnje.