Kosovo je od Turčije prejelo novo pošiljko sodobnih protioklepnih raketnih sistemov OMTAS, kar predstavlja nadaljevanje krepitve vojaških zmogljivosti kosovskih varnostnih sil. Po navedbah obrambnega ministra v tehničnem mandatu Ejupa Maćedoncija gre za realizacijo pogodbe, ki je bila s Turčijo sklenjena decembra 2023. Sistemi OMTAS veljajo za učinkovito sredstvo za boj proti oklopljenim vozilom na srednjih razdaljah in so del širšega prizadevanja Prištine za modernizacijo svoje obrambne opreme. Dobava orožja poteka v času napetih varnostnih razmer v regiji, pri čemer kosovske oblasti poudarjajo, da je opremljanje namenjeno izključno obrambnim namenom in ohranjanju stabilnosti. Turčija ostaja ena ključnih strateških partneric Kosova na področju obrambe, saj je v preteklosti že dobavila različno vojaško opremo, vključno z brezpilotnimi letalniki Bayraktar. Nova pošiljka raketnih sistemov utrjuje vojaško sodelovanje med državama in povečuje operativno pripravljenost kosovskih sil.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

V izraelskem zračnem napadu na jemensko prestolnico Sana je bil ubit Ahmed Galeb el Rahavi, premier gibanja Huti Ansar Alah. Informacijo je potrdil vir blizu njegove družine.

Nemška vlada je sprejela zakon o prostovoljnem vojaškem roku, kar je sprožilo razprave o prihodnosti vojaške službe v državi. Medtem ko Demokrščani pozivajo k ponovni uvedbi obveznega služenja vojske in hitrejšemu krepitvi vojaških sil, so Socialdemokrati izrazili skepticizem. Mladi so nezadovoljni, ker se jih pri odločanju ne upošteva.

Severna Koreja je sporočila, da je njen status države z jedrskim orožjem trajno zapisan v zakonodaji in nepreklicen. Obsodila je Združene države Amerike zaradi zahtev po denuklearizaciji in poudarila, da bo odločno nasprotovala vsem poskusom spremembe trenutnega stanja države.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da bi morebitna ameriška invazija na Grenland pomenila konec zveze Nato in varnostne ureditve, vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Njene izjave so odziv na pretekle grožnje Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda.

Po seriji incidentov nad vzhodno Evropo so evropski diplomati opozorili Kremelj, da je NATO pripravljen odgovoriti s silo, vključno s sestreljevanjem ruskih letal ob kršitvah zračnega prostora. Združeno kraljestvo je prav tako opozorilo Kremelj, da bodo sestrelili njihova vojaška letala. Moskva je odgovorila, da bi sestrelitev ruskih letal pomenila vojno.

Po napadu na sinagogo v Manchestru je britanska notranja ministrica ponovila, da so protesti za konec genocida v Gazi 'ne-britanski'. Vlada in policija Združenega kraljestva sta pozvali organizatorje pro-palestinskih protestov v Londonu, da odpovedo ali preložijo dogodek. Izraelske sile so prestregle zadnjo ladjo mednarodne flotile, ki je poskušala prebiti izraelsko pomorsko blokado Gaze, medtem ko je izraelski minister skrajne desnice Ben Gvir obiskal in zasmehoval zajete aktiviste flotile.

Ob drugi obletnici napada Hamasa so v Beogradu potekali propalestinski protesti, na katerih so protestniki obsojali genocid v Gazi. V Združenem kraljestvu so civilnodružbene skupine obsodile načrte za nadaljnje omejevanje pravice do protesta. Na britanskih univerzah so bili načrtovani propalestinski protesti, ki so sprožili ogorčenje judovskih voditeljev. Svetovni voditelji so na Generalni skupščini ZN obsodili ZDA in Izrael ter zahtevali mednarodno posredovanje v Gazi. Izrael naj bi si prizadeval za popolno prevlado v regiji, pri čemer po Gazi nobena arabska država ni varna.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morale države članice Nata sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor, če je to potrebno. Ruski ambasador v Franciji, Aleksej Meškov, je ponovil, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. V zadnjih dveh tednih so se povečali vdori v Natov zračni prostor, vključno z napadalnimi droni v Poljski, MiG-39 v Estoniji in nadzornimi droni v Kopenhagnu in Oslu.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil Izraelu, da anektira Zahodni breg. Mednarodna flotilja pomoči se je kljub izraelskim opozorilom odpravila iz grških voda proti Gazi.

Po Evropi so izbruhnili protesti zaradi izraelskega prestrezanja flote Global Sumud, ki je iz Barcelone prevažala pomoč za Gazo. Medtem je bila Greta Thunberg, skupaj s 170 drugimi podporniki, deportirana iz Izraela. V Indiji so potekali protesti proti genocidu, pri čemer so demonstranti opozarjali na financiranje Indije in posledice za Gazo. Kolesar Oded Kogut iz ekipe Israel-Premier Tech je zmago v CRO Race posvetil kritikom ekipe. Demokratski senator Chris Van Hollen pa je obsodil Van Jonesa zaradi neokusne šale o 'mrtvem otroku iz Gaze'.

Zaradi ponavljajočih se kršitev zračnega prostora Nata s strani ruskih vojaških dronov, zavezništvo intenzivira načrte za okrepitev vzhodne meje. Ukrajina je ponudila svoje izkušnje pri obrambi pred ruskimi droni, medtem ko Nato preučuje nove obrambne strategije, vključno z razvojem prestreznih dronov in nabavo novih sistemov s strani Bundeswehra. Ruske drone v Poljski so sprožile pripravljenost v Natu.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je razkril, da Rusija trenutno sledi dvema satelitoma Intelsat, ki ju uporablja nemška vojska. Opozoril je tudi, da je nad nami 39 ruskih in kitajskih satelitov. Napovedal je 35 milijard evrov investicij v nemško obrambo, pri čemer je poudaril, da je Evropa desetletja bila odvisna od ZDA za svojo varnost v vesolju.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je napovedal, da bo Nemčija do leta 2030 vložila 35 milijard evrov v vesoljsko varnost. Pistorius je dejal, da ruski sateliti v vesolju sledijo satelitom, ki jih uporablja tudi Bundeswehr. Zaradi tega bo Nemčija v prihodnjih petih letih namenila sredstva za vzpostavitev "varnostne arhitekture" v vesolju.

Rusija je med vojaškimi vajami Zapad 2025 v Barentsovem morju izstrelila hipersonično križarsko raketo Zircon. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je raketa zadela cilj z neposrednim udarcem. Zircon ima domet 1000 km in doseže hitrost 10-krat večjo od hitrosti zvoka.

Dmitrij Medvedev je ponovno zagrozil z jedrskim orožjem, tokrat kot odgovor na izjave ukrajinskega predsednika Zelenskega, pri čemer je poudaril, da pred tem orožjem ni zaklonišča. Ukrajinska vojska je poročala, da je sestrelila rusko letalo Su-34 v Zaporoški oblasti, dronovi pa naj bi zadeli ruske luke v Novorosijsku in Tuapseju. Zaradi ruskih napadov je v Černigovu ostalo 30.000 ljudi brez elektrike. Madžarski premier Viktor Orban se je srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Ruski ambasador v Srbiji, Aleksandar Bocan-Harčenko, je izjavil, da Rusija kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov ne bo ostala ob strani pri dogajanju v Republiki Srbski in Bosni in Hercegovini. Poudaril je, da je vprašanje izvajanja Daytonskega sporazuma stalna tema. Poleg tega je ocenil, da je Zahod sprožil krizo v Republiki Srbski in na Kosovu z namenom, da bi rušil srbskega predsednika Aleksandra Vučića, pri čemer naj bi bile krize časovno usklajene, da bi se izvajal maksimalni pritisk nanj.

Grški zunanji minister je izjavil, da bo Grčija zagotovila varno plovbo ladjam, ki so del mednarodne flotile za Gazo, v svojih vodah in o tem obvestila Izrael. Španija se je pridružila Italiji pri pošiljanju vojaške ladje za pomoč flotili.