Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje, da bo Rusija zmagala v Ukrajini. Ukrajinski in evropski uradniki so zavrnili trditve Moskve, da je Ukrajina z dronom ciljala Putinovo rezidenco. Ruska zračna obramba je sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni v Moskvo. Ukrajinski poveljnik pehote je dejal, da si Kremelj prizadeva do novega leta razglasiti popoln nadzor nad Pokrovskom v regiji Doneck.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je med februarskimi pogajanji z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom uporabil neobičajno diplomatsko prispodobo. Po poročanju časnika New York Times je Rubio v pogovoru citiral Vita Corleoneja, kultni lik iz filma Boter. Dogodek, ki naj bi po navedbah virov sprostil napeto ozračje med diplomatoma, se je zgodil v okviru prizadevanj za razrešitev mednarodnih sporov. Čeprav so pogovori med predstavniki Združenih držav Amerike in Rusije običajno zaznamovani s strogo formalnostjo, je Rubiova izbira filmskega citata v medijih in diplomatskih krogih vzbudila precej pozornosti. Sergej Lavrov se je na citat odzval z nasmehom, kar nakazuje na redek trenutek neformalnosti v sicer zaostrenih odnosih med velesilama. Podrobnosti o tem, kateri specifičen citat je Rubio uporabil, mediji niso razkrili, vendar poročila poudarjajo pomen tega dejanja za trenutno diplomatsko dinamiko.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je ruska protiletalska obramba na silvestrovo sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni proti Moskvi. Predsednik Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v rusko zmago v Ukrajini in izrazil zaupanje v svoje vojake.

EU je označila ruske trditve o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco za neutemeljene. Analitik je izpostavil več razlogov, zakaj naj bi Kremelj uprizoril lažni napad.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je razkril, da so posamezniki znotraj ruskih struktur Vladimirju Putinu predlagali uporabo novega raketnega sistema srednjega dosega Orešnik za napade na ključne centre odločanja v Ukrajini. Po Lukašenkovih besedah je ruski predsednik te predloge kategorično zavrnil, kljub temu da Rusija razpolaga z vsemi tehničnimi zmožnostmi za uničenje rezidenc ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Lukašenko je v svoji izjavi poudaril, da Rusija natančno pozna lokacije vseh strateških objektov in rezidenc v Ukrajini, vendar se je Putin odločil za zadržanost. Te navedbe prihajajo v času povečanih napetosti po decembrskih obtožbah Moskve, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti. Beloruski voditelj je s tem želel izpostaviti Putinovo domnevno preudarnost sredi pozivov k stopnjevanju vojaških dejavnosti, hkrati pa je poslal jasno opozorilo o uničevalni moči ruskega arzenala.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje o ruski zmagi v Ukrajini, ki jo je izrazil že v preteklem nagovoru. Poleg tega je ruska vojska predstavila domnevne dokaze, da je Ukrajina napadla Putinovo rezidenco Valdaj, čeprav naj dokazi ne bi bili prepričljivi.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina poslala na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Ruski viri poročajo, da naj bi bil napad izveden z 91 droni.

Vlada Federacije Bosne in Hercegovine je na predlog zveznega ministrstva za trgovino sprejela odločitev o podaljšanju ukrepa neposrednega nadzora cen za osnovna živila in higienske potrebščine. Ukrep, znan kot "zaklenjene cene", bo po novem veljal vse do 1. marca 2026, z njim pa želi vlada zaščititi potrošnike pred nenadnimi podražitvami in zagotoviti nemoteno oskrbo trga. Seznam izdelkov z omejeno ceno vključuje 63 različnih proizvodov, pri čemer je vlada upoštevala aktualna tržna gibanja in opravila določene korekcije na seznamu. Pristojno ministrstvo je ob tem poudarilo, da bodo še naprej pozorno spremljali stanje na trgu in gibanje cen ter po potrebi predlagali dodatne ukrepe za zaščito življenjskega standarda prebivalcev. Ta poteza sledi predhodnim prizadevanjem oblasti v regiji, da bi z administrativnimi posegi zajezile inflacijske pritiske na najranljivejše skupine prebivalstva.

Pripadniki Enote mejne policije Bosne in Hercegovine so 31. decembra 2025 na Mednarodnem letališču Sarajevo preprečili vnos večje količine prepovedanih psihoaktivnih snovi v državo. Med rednim nadzorom so policisti pridržali državljanko Združenih držav Amerike z inicialkami I. A. T., ki je v Bosno in Hercegovino prispela z letom iz tujine. Pri pregledu njene prtljage so organi pregona odkrili in zasegli večje število elektronskih cigaret, gumi bonbonov in tablet. Nadaljnja analiza zaseženih predmetov je potrdila prisotnost psihoaktivnih substanc, ki so na seznamu prepovedanih snovi. Ameriška državljanka je bila po odkritju takoj pridržana, proti njej pa je bil uveden uradni postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami. Pristojne službe nadaljujejo s preiskavo izvora in namembnosti zaseženih substanc, primer pa so prevzeli pravosodni organi Bosne in Hercegovine. Dogodek poudarja poostren nadzor na mejnih prehodih v času praznikov.

Pripadniki Federalne uprave policije (FUP) so v kantonu Sarajevo izvedli uspešno operativno akcijo z imenom Vranduk, v kateri so pridržali 44-letnega državljana Republike Srbije z inicialkami D. L. Gre za nekdanjega policista, za katerim je bila razpisana tiralica, saj je bil v preteklosti že pravnomočno obsojen na zaporno kazen. Ob aretaciji so kriminalisti zasegli večjo količino prepovedanih mamil, kar nakazuje na vpletenost osumljenca v organizirano trgovino z drogami na območju Bosne in Hercegovine. Akcija je rezultat daljšega spremljanja osumljenca, ki se je pred srbskimi pravosodnimi organi očitno skrival v sosednji državi. Policijski viri navajajo, da so bila zasežena sredstva namenjena nadaljnji preprodaji na lokalnem trgu. Pridržani moški bo po končani kriminalistični obdelavi predan pristojnemu tožilstvu, kjer bodo stekli nadaljnji postopki za njegovo izročitev ali prestajanje kazni, upoštevajoč njegovo predhodno obsodbo v domovini.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v novoletni poslanici državljanom napovedal, da bodo v prihodnjih 24 urah objavljene "fenomenalne" politične novice, ki naj bi prinesle zgodovinske premike za državo. Čeprav podrobnosti o naravi teh novic niso bile razkrite, je Vučić poudaril optimizem glede prihodnjega političnega razvoja Srbije. Poleg političnih obetov je predsednik izpostavil tudi tehnološki napredek države, saj se je Srbija na svetovni lestvici pripravljenosti na uporabo umetne inteligence povzpela s 57. na 39. mesto. S tem dosežkom se je država uvrstila med zgornjih 20 odstotkov najbolje pripravljenih držav na tem področju, kar Vučić označuje za fantastičen in zgodovinski uspeh. Retorika o velikih zmagah prihaja v času, ko se srbska oblast sooča z notranjimi pritiski in poskuša utrditi svojo mednarodno in tehnološko podobo.

Zohran Mamdani je ob polnoči uradno prevzel vodenje New Yorka in s tem postal prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki zagovarja demokratično-socialistično politično platformo, v svojo funkcijo prinaša mladostni optimizem, vendar ga že ob začetku mandata čakajo številni izzivi in visoka pričakovanja javnosti glede upravljanja metropole. Novi župan se bo moral nemudoma spopasti z vprašanji mestne infrastrukture, varnosti in gospodarske stabilnosti, hkrati pa uresničiti obljube o socialni pravičnosti, ki so bile ključni del njegove kampanje. Njegova izvolitev pomeni pomemben mejnik v politični zgodovini mesta in odraža spreminjajočo se demografsko ter politično podobo New Yorka.

Vladi Burkina Fasa in Malija sta napovedali uvedbo prepovedi vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev sta državi sprejeli kot neposreden povračilni ukrep po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel omejitve vstopa za njune državljane v ZDA. Gre za stopnjevanje diplomatskih napetosti med Zahodno Afriko in Washingtonom, pri čemer sta državi svojo potezo utemeljili z načelom recipročnosti v mednarodnih odnosih. Uradna Bamako in Ouagadougou sta v usklajenih izjavah sporočila, da ameriški državljani ne bodo več imeli dostopa na njuna ozemlja. Poteza sledi širšim spremembam v ameriški zunanji in priseljenski politiki pod vodstvom predsednika Trumpa, ki je v okviru svojih prizadevanj za zaščito nacionalne varnosti omejil vstop državljanom več držav. Ta ukrep predstavlja pomemben zunanjepolitični izziv, saj se regija Zahodne Afrike spopada z varnostno nestabilnostjo, kjer so ZDA doslej igrale določeno vlogo pri zagotavljanju logistične podpore.

Osrednja volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK) je uradno določila, da bodo ponovljeni predčasni izbori za predsednika Republike Srbske potekali v nedeljo, 8. februarja 2026. Odločitev se nanaša na 136 volišč v 17 volilnih enotah, kjer so bili rezultati predhodnega glasovanja razveljavljeni zaradi ugotovljenih nepravilnosti. Ta korak sledi nujni seji komisije, ki je bila sklicana po temeljiti analizi kršitev, ki so zaznamovale prvotni volilni postopek. Ponovljeno glasovanje bo ključno za določitev naslednika na čelu te entitete, pri čemer se pričakuje oster politični boj med kandidati vladajoče koalicije in opozicije. Proces podrobno spremljajo tako domači kot mednarodni opazovalci, saj so predhodne nepravilnosti povzročile precejšnjo politično nestabilnost in nezaupanje v volilni sistem. Razpis novih volitev predstavlja poskus stabilizacije razmer in zagotovitve legitimnosti predsedniške funkcije v Republiki Srbski.

Nekdanji trener beograjskega Partizana Srđan Blagojević je vložil tožbo proti svojemu nekdanjemu klubu, potem ko je bil po porazu proti Čukaričkemu nepričakovano razrešen s položaja. Blagojević je v javnem nagovoru pojasnil, da razlog za pravni postopek ni osebni spor z vodstvom, temveč neupoštevanje vnaprej dogovorjenih pogojev ob prekinitvi sodelovanja. Do odločitve za tožbo je po njegovih besedah prišlo po tem, ko je na uradni spletni strani kluba prebral sporočilo, ki se ni ujemalo z dejanskim potekom dogodkov. 52-letni strokovnjak, ki je ekipo vodil od poletja 2025, je poudaril, da je bil njegov odhod hiter in da se s predstavniki kluba, vključno s Predragom Mijatovićem, ni uspel ustrezno dogovoriti o sporazumni prekinitvi. Blagojević trdi, da je bila njegova razrešitev izvedena mimo pogovorov, kar ga je prisililo v pravno zaščito svojih interesov. Kljub zapletom je trener navijačem sporočil, da želi le razjasniti okoliščine, v katerih se je znašel po koncu svojega mandata v Beogradu.

Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo posodobljen seznam varnostnih priporočil za potnike, ki vključuje podrobne ocene tveganj za države Zahodnega Balkana in sosednjo Hrvaško. Svetovanja temeljijo na celoviti analizi dejavnikov, kot so stopnja kriminala, nevarnost terorizma, civilni nemiri, dostopnost zdravstvenih storitev ter verjetnost naravnih katastrof. Za Bosno in Hercegovino so ameriške oblasti izdale posebna opozorila glede varnostnih razmer, medtem ko so za Hrvaško pripravile specifične opombe v okviru splošne ocene varnosti države. Novi seznam ameriškim državljanom služi kot ključno vodilo pri načrtovanju potovanj, saj State Department redno prilagaja svoje kategorije ogroženosti glede na aktualne politične in družbene razmere v posameznih regijah. Čeprav večina držav v regiji ostaja v kategorijah, ki veljajo za relativno varne, poudarek na specifičnih tveganjih kaže na previdnost Washingtona pri ocenjevanju stabilnosti jugovzhodne Evrope. Dokumenti ne vključujejo le neposrednih groženj, temveč tudi logistične in infrastrukturne izzive, s katerimi bi se lahko srečali tuji obiskovalci.

Ruski veleposlanik v Beogradu, Aleksandar Bocan-Harčenko, je ponovil, da bi bila morebitna nacionalizacija Naftne industrije Srbije (NIS), ki je zaradi ruskega večinskega lastništva od oktobra pod sankcijami ZDA, v nasprotju z medvladnim sporazumom med Rusijo in Srbijo o energetskem sodelovanju iz leta 2008.

Iranski uradniki so zagrozili z neposrednim odgovorom na morebitne napade ZDA ali Izraela, pri čemer so ZDA obtožili 'brezobzirnih groženj'. Rusija je izrazila zaskrbljenost nad izjavami ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnih novih vojaških ukrepov proti Iranu.

Varnostni svet Združenih narodov je na pobudo slovenskega predsedstva sprejel predsedniško izjavo ob 30. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma, s katero je ponovno izrazil trdno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Bosne in Hercegovine. Dokument, ki ga je uskladila Slovenija, poziva politične voditelje v državi k dejavnemu reševanju medsebojnih razlik prek dialoga in gradnje konsenza, kar je ključno za dolgoročno stabilnost regije. Izjava poudarja pomen spoštovanja vladavine prava in popolnega izvajanja vseh določil Daytonskega sporazuma. Članice Varnostnega sveta so v izjavi izrecno opozorile na škodljivost retorike, ki spodbuja razdor in spodkopava državne institucije. Poudarjena je bila nujnost vzdržanja od dejanj, ki bi lahko povečala napetosti v državi. Slovenija je s to iniciativo potrdila svojo vlogo aktivne diplomatske posrednice na Zahodnem Balkanu, pri čemer si prizadeva za ohranitev miru in pospešitev reformnih procesov, ki so nujni za evropsko integracijo Bosne in Hercegovine.

Iran je uradno protestiral pri Združenih narodih zaradi nedavnih izjav in groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iranski ambasador pri ZN je obsodil te "neodgovorne grožnje" v pismu Varnostnemu svetu ZN. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost glede izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o potencialnih novih vojaških napadih na Iran in pozvala k zadržanosti.