Zohran Mamdani, novoizvoljeni župan New Yorka, bo 1. januarja vstopil v zgodovino kot prvi vodja tega ameriškega velemesta, ki bo zaprisegel z roko na koranu. O napovedanem dejanju, ki predstavlja pomemben mejnik v politični zgodovini mesta, je prvi poročal časnik New York Times. Mamdani bo s tem dejanjem simbolično obeležil začetek svojega mandata na čelu ene najpomembnejših svetovnih metropol. Odločitev za uporabo korana namesto tradicionalne biblije odraža naraščajočo versko in kulturno raznolikost v ameriški politiki ter v samem New Yorku. Mamdani, ki je bil izvoljen po intenzivni kampanji, s to potezo poudarja svojo osebno identiteto in versko prepričanje. Dogodek bo spremljala svetovna javnost, saj New York pogosto postavlja trende na področju vključevanja manjšin v najvišje organe oblasti.

Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru izpostavil ruske vojake kot heroje in ponovil prepričanje o zmagi v Ukrajini. Govor je bil kratek, o vojni v Ukrajini je spregovoril le na kratko in ni omenjal pogovorov z ZDA o končanju vojne.

Čečenskega voditelja Ramzana Kadirova, ki velja za enega najtesnejših zaveznikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, so v noči s 24. na 25. december nujno prepeljali v centralno klinično bolnišnico v Moskvi. Po poročanju neodvisnega portala Novaja Gazeta Evropa se je njegovo zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo med obiskom ruske prestolnice, kjer bi se moral udeležiti seje državnega sveta. Viri blizu čečenskemu voditelju navajajo, da so ga zdravniki v Moskvi komaj oživili, nakar se je vrnil v domovino, vendar se od takrat ni več pojavil v javnosti. Zdravstveno stanje Kadirova naj bi se po razpoložljivih podatkih kontinuirano slabšalo že od začetka preteklega leta, ko je bil prvič hospitaliziran v zasebni kliniki v Groznem. Čeprav uradni viri iz Čečenije pogosto zanikajo navedbe o njegovi bolezni, dolgotrajna odsotnost iz javnega življenja po zadnjem incidentu sproža številna ugibanja o resnosti njegovega stanja in morebitnih posledicah za politično stabilnost v regiji. Kadirov je sicer pred tem dogodkom še napovedoval ostre povračilne ukrepe proti ukrajinskim silam, kar dodatno poudarja njegovo vlogo v aktualnem konfliktu.

Administracija v Washingtonu je podaljšala operativno licenco za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) do 23. januarja. Odločitev ameriških oblasti prihaja po 84 dneh sankcij, ki so bile uvedene proti srbskemu energetskemu podjetju, v katerem ima večinski delež ruski Gazprom Neft. Podaljšanje licence omogoča nadaljnje nemoteno poslovanje podjetja v obdobju veljavnosti novega dovoljenja. Novico o podaljšanju licence je prvi sporočil srbski nacionalni medij RTS, ki se sklicuje na vire v Washingtonu. Ta poteza ameriške administracije je ključnega pomena za srbski energetski sektor, saj NIS predstavlja hrbtenico energetske oskrbe v državi. Čeprav so podrobnosti o morebitnih novih omejitvah ali pogojih v okviru te licence skope, odločitev zagotavlja kratkoročno stabilnost podjetja na mednarodnih trgih.

Madžarski premier Viktor Orban je v nedavnih izjavah poudaril, da bi lahko leto 2026 postalo ključno za prihodnost Evrope, zlasti v luči spreminjajočih se odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusijo. Orban meni, da bi nesoglasja med Washingtonom in Brusljem glede strateških vprašanj ter vojne v Ukrajini lahko privedla do situacije, v kateri bi se administracija Donalda Trumpa o normalizaciji odnosov in miru z Moskvo dogovorila samostojno, brez vključitve evropskih zaveznikov. Po njegovi oceni se Trumpova administracija zavzema za končanje spopadov, medtem ko evropski voditelji vztrajajo pri oboroževanju Kijeva. Madžarska se bo po besedah premierja zoperstavila Bruslju, da bi ostala zunaj neposrednega konflikta, vendar kljub napetostim ne namerava zapustiti Evropske unije ali zveze NATO. Orban je poudaril, da nevtralnost ni cilj Madžarske, temveč si želijo ostati del zahodnega zavezništva, vendar ob predpostavki, da bodo odločitve temeljile na »zdravem razumu«. Premier je leto 2025 označil za morebitno zadnje leto miru v Evropi, če se strateške usmeritve ne bodo spremenile, hkrati pa je izpostavil, da je Madžarska danes dovolj močna, da zaščiti svoje nacionalne interese tudi v nasprotju z interesi širšega zahodnega sveta.

Skupščina Črne gore je na predlog predsednika vlade Milojka Spajića uradno razrešila Dragoslava Šćekića s položaja ministra za šport in mlade. Za njegovo razrešitev je glasovalo 44 navzočih poslancev, pri čemer je bila odločitev v parlamentu sprejeta soglasno med tistimi, ki so oddali glas. Šćekić, ki prihaja iz vrst Socialistične narodne partije (SNP), se je moral s položaja posloviti po odločitvi premierja, da prevetri vladno ekipo. Po razrešitvi dosedanjega ministra je vodenje resorja za šport in mlade začasno prevzel kar premier Milojko Spajić sam. Ta poteza kaže na koncentracijo moči v kabinetu predsednika vlade v obdobju, ko se črnogorska politika spopada z notranjimi prestrukturiranji znotraj vladajoče koalicije. Premier bo ministrstvo vodil do imenovanja novega kandidata, ki bo moral ponovno pridobiti zaupanje parlamentarne večine v Podgorici.

Ameriška Kancelarija za nadzor tujega premoženja (OFAC) je podaljšala licenco hrvaškemu naftovodnemu operaterju JANAF za nadaljevanje transporta nafte Naftni industriji Srbije (NIS) do 23. januarja 2026.

Francoska vlada je napovedala uvedbo stroge zakonodaje, ki bo otrokom, mlajšim od 15 let, prepovedala uporabo družbenih omrežij. Po navedbah francoskih medijev predlog zakona predvideva tudi popolno prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah, ki naj bi stopila v veljavo z začetkom novega šolskega leta septembra 2026. Ukrep je del širše nacionalne strategije za zaščito duševnega zdravja mladostnikov in zmanjšanje negativnih vplivov digitalnih tehnologij na izobraževalni proces. Načrtovana reforma sledi razpravam o tveganjih, ki jih prinašajo digitalne platforme, vključno s spletnim nadlegovanjem in zasvojenostjo. Čeprav so podrobnosti o načinu preverjanja starosti še v fazi usklajevanja, vlada poudarja nujnost omejitve dostopa do vsebin, ki niso primerne za razvojno obdobje mladostnikov. S septembrom 2026 bi tako šole postale območja brez mobilnih naprav, kar naj bi izboljšalo koncentracijo dijakov in spodbudilo neposredno socialno interakcijo.

Zagrebški župan Tomislav Tomašević je v sredo zavrnil vse očitke iz kazenske ovadbe, ki jo je proti njemu vložil glasbenik Marko Perković Thompson. Župan je poudaril, da pri svojih odločitvah ni kršil zakonodaje in da mestni proračun Zagreba z njegovimi dejanji ni bil finančno oškodovan. Tomašević je v izjavi za medije pojasnil, da so bili vsi postopki v zvezi z načrtovanimi koncerti izpeljani transparentno in v skladu s predpisi. Spor med županom in pevcem se je zaostril zaradi pogojev za izvedbo koncertov v hrvaški prestolnici. Tomašević je izpostavil, da Zagreb ni niti prvo niti edino mesto na Hrvaškem ali v Evropi, kjer določen dogodek ni prejel dovoljenja, če niso bili izpolnjeni vsi pogodbeni in pravni pogoji. Po županovih besedah v njegovem ravnanju ni mogoče najti nikakršne kazenske odgovornosti, saj je deloval izključno v javnem interesu in v okviru svojih pristojnosti.

Rafinerija nafte v Pančevu je ponovno začela obratovati, potem ko je družba Naftna industrija Srbije (NIS) prejela potrebno dovoljenje Urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem finančnem ministrstvu. Novico o pridobitvi licence, ki velja do 23. januarja, je potrdila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović. Prekinitev dela je bila posledica usklajevanja s sankcijami, ki jih Združene države Amerike izvajajo proti ruskim pravnim osebam, saj je NIS v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Ponoven zagon rafinerije je ključnega pomena za stabilno oskrbo srbskega trga z naftnimi derivati, saj gre za edini tovrstni objekt v državi. Pridobitev licence OFAC omogoča nemoteno finančno poslovanje in nabavo opreme, kljub lastniški strukturi podjetja. Srbska vlada se je v zadnjem obdobju aktivno pogajala z ameriškimi organi, da bi zagotovila izjemo za NIS in preprečila morebitno energetsko krizo v regiji.

Okrožno gospodarsko sodišče v Banja Luki je izdalo sodbo, po kateri mora Radio-televizija Republike Srbske (RTRS) javnemu servisu Radiotelevizija Bosne in Hercegovine (BHRT) izplačati več kot 2,5 milijona konvertibilnih mark. Sodišče je delno ugodilo tožbenemu zahtevku BHRT v zvezi z zbranimi sredstvi iz naslova RTV-prispevka za obdobje od 1. septembra do 31. decembra 2023. Skupni znesek, ki ga je sodišče določilo kot utemeljen dolg, znaša natančno 3.357.002,18 KM, vendar so v javnosti krožile različne navedbe o končnem izplačilu. Ta odločitev predstavlja pomemben korak v reševanju dolgotrajnih finančnih sporov med javnimi medijskimi servisi v Bosni in Hercegovini. BHRT se že vrsto let spopada s hudimi likvidnostnimi težavami, ker subjekti v obeh entitetah niso dosledno nakazovali zbranih sredstev od naročnin. Sodišče je s to razsodbo potrdilo obveznost RTRS, da del zbranih sredstev nameni državni radioteleviziji, kar bi lahko kratkoročno ublažilo finančno krizo institucije. Pravni spor se nanaša na zakonsko določeno porazdelitev prihodkov, ki jo je RTRS v preteklosti večkrat izpodbijala ali ignorirala.

Močno sneženje na Poljskem je povzročilo hude zastoje na avtocesti med prestolnico Varšavo in baltskim pristaniščem Gdansk, kjer so se kolone vozil raztezale do 20 kilometrov. Po navedbah poljske policije je bilo več sto ljudi čez noč ujetih v svojih avtomobilih v ekstremno mrzlih in ledenih razmerah. Intervencijske službe so voznikom skušale pomagati s hrano in toplimi napitki, medtem ko so se plugi in ekipe za vzdrževanje cest spopadali z ogromnimi količinami snega. Prometni kolaps je nastal zaradi hitre akumulacije snežne odeje, ki je onemogočila prevoznost ključne prometne žile v državi. Policija je poročala, da so se razmere do jutranjih ur začele postopoma izboljševati, vendar je odstranjevanje posledic snežnega neurja trajalo več ur. Poškodovanih v incidentu po trenutnih podatkih ni bilo, so pa oblasti opozorile na nadaljnje nevarnosti zaradi nizkih temperatur in poledice na celotnem območju severne Poljske.

Vladimir Putin je v novoletni poslanici ponovil svoje prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in pohvalil rusko vojsko. Poudaril je, da bo Rusija dosegla vse cilje in se zanesla na lastne sile. Medtem je Moskva obtožila Kijev napada z droni na Putinovo rezidenco v Valdaju.

Združene države Amerike in Izrael sta dosegli dogovor o dvomesečnem časovnem okviru, v katerem se mora palestinsko gibanje Hamas popolnoma razorožiti. Dogovor sta po navedbah diplomatskih virov v ponedeljek na Floridi uskladila ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ta poteza predstavlja ključno fazo v izvajanju mirovnega načrta, ki ga podpirajo ZDA, in hkrati postavlja strog ultimat palestinski strani. Časovni načrt prihaja v obdobju izjemno napetih razmer na terenu, kjer so se v preteklih mesecih kljub deklariranim prekinitvam ognja vrstili kršitve in vojaški incidenti. Izrael vztraja, da je popolna razorožitev Hamasa in drugih militantnih skupin nujen pogoj za dolgoročno stabilnost in prihodnje upravljanje območja Gaze. Hamas je v preteklosti že zavrnil pozive k popolni predaji orožja, namesto tega pa ponujal le zamrznitev oboroževanja ali skladiščenje orožja pod mednarodnim nadzorom, kar pa za izraelsko stran ostaja nesprejemljivo.

Vladimir Putin je v novoletnem govoru izrazil prepričanje, da bo Rusija zmagala v vojni v Ukrajini. Rusija bo leta 2026 vstopila v peto leto vojne. Predsednik je poudaril vero v ruske vojake in njihovo zmago.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru v Pekingu poudaril, da je ponovna združitev Kitajske in Tajvana neizogiben zgodovinski proces. Njegove besede prihajajo neposredno po zaključku obsežnih dvodnevnih vojaških vaj kitajske vojske v okolici otoka, ki so služile kot opozorilo tamkajšnjim oblastem. Xi je izpostavil, da prebivalce na obeh straneh Tajvanske ožine družijo neraztrgljive krvne in sorodstvene vezi, ter združitev označil za naraven trend časa, ki ga ni mogoče ustaviti. Kitajski voditelj je v govoru podal pregled dosežkov preteklega leta in začrtal ambiciozne načrte za prihodnost, pri čemer ostaja vprašanje Tajvana ena ključnih točk njegove zunanje in notranje politike. Peking vztrajno krepi vojaški in politični pritisk na Taipei, zadnji nagovor pa ponovno potrjuje neomajno stališče Kitajske glede suverenosti nad otokom. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da tovrstna retorika povečuje napetosti v regiji, zlasti v luči nedavnih vojaških manevrov, ki so simulirali blokado otoka.

Srbska članica predsedstva Bosne in Hercegovine Željka Cvijanović je v zadnjih izjavah poudarila, da se svetovna zavest glede razmer v Bosni in Hercegovini spreminja. Po njenih besedah v mednarodni skupnosti narašča razumevanje za težave, s katerimi se sooča država, ter za stališča Republike Srbske, ki po njenem mnenju zgolj brani svoje ustavne pristojnosti. Cvijanovićeva je ob tem kritizirala politične akterje v Federaciji BiH, češ da ne prepoznajo teh globalnih premikov in vztrajajo pri starih političnih vzorcih. Političarka je izpostavila, da mora Sarajevo priznati obstoj in avtonomijo Republike Srbske kot ključni pogoj za stabilnost države. Opozorila je, da ignoriranje realnosti v Sarajevu vodi v politično stagnacijo, medtem ko se po njenih trditvah tuji diplomati vse bolj zavedajo, da Republika Srbska ni vir težav, temveč subjekt, ki ščiti svoje pravice znotraj dejtonskega okvira. Izjave odražajo nadaljevanje napetosti med entitetama v BiH glede prihodnosti državne ureditve.

Izraelske oblasti so napovedale, da bodo v roku 36 ur ustavile delovanje desetinam mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze, ker te naj ne bi izpolnjevale novih strogih pogojev za registracijo. Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je ukrep ostro obsodilo in ga označilo za poskus eliminacije prič izraelskih dejanj na palestinskih ozemljih. Po navedbah palestinske strani Izrael s temi ukrepi krši mednarodno pravo in svetovalno mnenje Mednarodnega sodišča (ICJ) o obveznostih okupacijske sile. Odlok vpliva na 37 organizacij, ki zagotavljajo ključno podporo na področjih zdravstva, šolstva, oskrbe z vodo in zaščite otrok. Palestinske oblasti trdijo, da Izrael nima suverenosti nad okupiranim ozemljem in da so te institucije nujne za preživetje prebivalstva, ki se spopada z izzvano lakoto in nenehnimi vojaškimi agresijami. Palestinska stran je mednarodno skupnost in Združene narode pozvala k uvedbi kazenskih ukrepov proti Izraelu zaradi teh »nezakonitih praks« in »piratstva«. Izrael na drugi strani vztraja, da so novi varnostni protokoli nujni za preprečevanje zlorab humanitarne pomoči s strani oboroženih skupin. Odločitev prihaja v času, ko se humanitarne razmere v Gazi vztrajno slabšajo, mednarodne agencije pa opozarjajo na popoln kolaps oskrbovalnih verig, če bo delovanje nevladnih organizacij dejansko onemogočeno.

Vladimir Putin je v svoji novoletni čestitki ponovil prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in poudaril, da bo "velika Rusija" dosegla vse svoje cilje. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke, za katere trdi, da prikazujejo ukrajinski napad z dronom na Putinovo rezidenco v Valdaju, med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ukrajina je ponovno zanikala vpletenost.

Predsednik Vučić je opravil pomembne pogovore z ameriško administracijo, vključno z OFAC in State Departmentom, ter z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom glede Naftne industrije Srbije (NIS). Po poročanju srbskih medijev se obetajo dobre novice za Srbijo v naslednjih 24 urah, povezane z reševanjem težav NIS.