Slovaški obrambni minister Robert Kaliňák je v izjavi za tiskovno agencijo TASR ostro zavrnil možnost, da bi Ukrajina kadar koli postala članica zveze Nato. Po njegovih besedah država ne bo prejela vabila v zavezništvo, ob tem pa je kritiziral skupino držav podpornic Kijeva, ki jih je označil za t. i. koalicijo voljnih. Kaliňákove izjave odražajo stališče aktualne slovaške vlade pod vodstvom Roberta Fica, ki zagovarja ustavitev vojaške pomoči Ukrajini in se zavzema za diplomatsko rešitev konflikta z Rusko federacijo. Njegove trditve so v neposrednem nasprotju z uradno politiko zavezništva, ki poudarja, da so vrata Nata za Ukrajino odprta, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji. Slovaški minister je v svojem nagovoru opozoril tudi na varnostna tveganja, ki bi jih po njegovem mnenju prineslo polnopravno članstvo Ukrajine v Natu, ter nakazal, da bi takšna poteza le še dodatno zaostrila odnose z Moskvo. Izjava prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o dolgoročnih varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne.

Ministrstvo za delo in vprašanja borcev Republike Srbske je predstavilo uradno vizualno podobo in slogan za letošnje praznovanje dneva Republike Srbske, ki bo potekalo pod geslom »Živelo bo ognjišče« (Živjeće ognjište). Po navedbah ministrstva osrednje sporočilo slogana predstavlja zaobljubo o ohranitvi identitete ter izgradnji družbe miru, stabilnosti in razvoja. Vizualna podoba je bila zasnovana z namenom poudarjanja trajnosti entitete, pri čemer so oblasti izpostavile, da Republika Srbska ni začasna tvorba, temveč trajen dom srbskega naroda. Načrtovano praznovanje 9. januarja ostaja v središču političnih razprav, saj gre za datum, ki ga osrednje oblasti v Bosni in Hercegovini ter mednarodna skupnost pogosto označujejo za neustavnega. Kljub temu so v Banja Luki napovedali vrsto dogodkov, s katerimi bodo obeležili praznik, vključno s slovesno akademijo in parade, ki naj bi po mnenju organizatorjev krepile narodno enotnost in zavest o pomenu domačega ognjišča. Slogan »Živelo bo ognjišče« naj bi simboliziral odpornost in neomajnost prebivalstva v luči političnih pritiskov.

Ukrajinska obveščevalna služba naj bi pomagala Denisu Kapustinu, vodji Ruskega prostovoljnega korpusa, pri lažiranju lastne smrti. Rusija trdi, da ima dokaze, pridobljene iz sestreljenega ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali poskus atentata na Putina, in jih namerava deliti z ZDA. Donald Trump je objavil članek, ki ostro obsoja Putina.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da ameriške oblasti pričakujejo, da bodo do 23. januarja znane vse glavne točke prihodnje pogodbe med prodajalcem in kupcem Naftne industrije Srbije (NIS). Dodal je, da je madžarska družba MOL skupaj z NIS-om sodelovala pri pridobitvi operativne licence. Vučić je tudi povedal, da bo NIS 5. januarja lahko plačal za 85.000 ton nafte, ki bo iz Omišlja preko naftovoda Janaf dobavljena rafineriji v Srbiji.

V prestolnici Severne Makedonije je novoletno praznovanje zasenčilo hudo nasilje in številne nesreče. V skopski bolnišnici so sprejeli dvoletnega otroka s strelno rano na glavi, ki se po navedbah zdravstvenih delavcev bori za življenje. Incident se je zgodil sredi praznovanja, ko je prišlo do uporabe strelnega orožja, kar je povzročilo kritične poškodbe pri mladoletni osebi. Poleg omenjenega tragičnega dogodka so oblasti potrdile tudi smrt turškega državljana, ki je bil ubit na območju stare skopske čaršije. Okoliščine smrti še niso v celoti razjasnjene, policija pa izvaja preiskavo dogodka. Mestne bolnišnice so v isti noči obravnavale še 20 dodatnih oseb, ki so poškodbe utrpele zaradi neprevidne uporabe pirotehničnih sredstev. Dogodki so sprožili val zaskrbljenosti glede varnosti na javnih mestih med množičnimi prireditvami v regiji.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je zaključila, da Ukrajina v nedavnem napadu z droni ni ciljala na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Medtem ko Rusija trdi, da je dekodiranje podatkov z ukrajinskega drona razkrilo, da je bil cilj objekt v Putinovi rezidenci, CIA te trditve zavrača.

Uprava za posredno obdavčenje Bosne in Hercegovine (UIO BiH) je sporočila, da je z novim letom začela veljati odločitev o povišanju trošarin na cigarete in tobak. Upravni odbor institucije je določil novo višino minimalne in specifične trošarine, ki neposredno vpliva na končne maloprodajne cene tobačnih izdelkov na trgu BiH. Po novih pravilih se je minimalna trošarina za zavojček cigaret povišala za 0,19 konvertibilne marke (KM). Spremembe trošarinske politike so del širših prizadevanj države za uskladitev zakonodaje in zagotavljanje proračunskih prihodkov. Uprava je hkrati določila tudi višine trošarin za leto 2026, s čimer želi zagotoviti predvidljivost davčnega okolja za gospodarske subjekte in potrošnike. Ta korak sledi trendom v regiji Zahodnega Balkana, kjer države postopno zvišujejo obdavčitev tobaka zaradi usklajevanja z evropskimi direktivami in omejevanja porabe tobačnih izdelkov med prebivalstvom.

Iranske tiskovne agencije in organizacije za človekove pravice so poročale, da je bilo v nemirih v Iranu ubitih več ljudi. Protesti, ki so jih sprožili naraščajoči življenjski stroški, so prerasli v nasilje.

Naftna industrija Srbije (NIS) je sporočila, da jim je ameriško Ministrstvo za finance podaljšalo licenco, kar jim omogoča nadaljnje operativne aktivnosti, vključno s ponovnim zagonom rafinerije v Pančevu in uvozom surove nafte do 23. januarja 2026. Ta licenca omogoča opravljanje transakcij, ki sicer ne bi bile možne zaradi sankcij.

Evropska unija ob koncu prazničnega obdobja izvaja poostren nadzor nad vnosom živil živalskega izvora v države članice, kar je povzročilo številne težave za potnike iz tretjih držav. Carinski organi opozarjajo, da se lahko vrnitev diaspore s praznovanj v domovini spremeni v finančno breme, če potniki v prtljagi prenašajo domače delikatese, kot so sir, slanina, pršut ali domače žgane pijače. Zaradi strogih sanitarnih pravil EU ti izdelki pogosto končajo v smeteh, lastniki pa so primorani plačati visoke denarne kazni. Nadzor je namenjen preprečevanju vnosa bolezni živali in zagotavljanju varnosti hrane znotraj enotnega trga. Potniki, ki prihajajo iz držav, ki niso članice EU, morajo biti pozorni na omejitve količin in prepovedi določenih kategorij blaga, saj so pravila o uvozu izdelkov živalskega izvora v osebni prtljagi izjemno rigorozna. Carinska služba poudarja, da nevednost ne opravičuje kršitev, globe pa so v zadnjem obdobju postale še posebej visoke, kar neposredno vpliva na potnike s področja Balkana.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je zamrznila vsa zvezna izplačila za varstvo otrok v vseh ameriških zveznih državah. Kot je v sredo pojasnil predstavnik pristojne agencije, bodo sredstva sprostili šele po tem, ko bodo zvezne države dokazale, da se denar porablja v zakonite in legitimne namene. Odločitev je v javnosti sprožila val kritik in obtožb, da administracija zlorablja neutemeljene očitke o domnevnih prevarah za politizacijo vprašanja otroškega varstva. Prekinitev financiranja po navedbah nekaterih virov močno ogroža socialno varnost družin, ki so odvisne od teh sredstev. Kritiki poudarjajo, da gre za politični pritisk na lokalne oblasti, medtem ko vlada vztraja, da je ukrep nujen za zagotovitev transparentnosti in preprečevanje zlorab proračunskega denarja. Za zdaj še ni znano, kdaj se bodo postopki preverjanja porabe zaključili in kdaj lahko države pričakujejo nadaljevanje izplačil.

Ameriški predsednik Donald Trump se je pridružil kritikam odločitve Francije, da hollywoodskemu zvezdniku Georgeu Clooneyju in njegovi soprogi Amal podeli francosko državljanstvo. Trump je v sredo stopnjeval svoje nestrinjanje z ukazom, ki je bil javnosti razkrit v ponedeljek in vključuje tudi njuna otroka. Odločitev so v francoski prestolnici nekateri uradniki označili za primer dvojnih meril. Kritike so se sprva pojavile s strani nižje francoske uradnice v Parizu, ki je izpostavila, da takšen postopek ne odraža standardnih pogojev za pridobitev državljanstva. George Clooney, sicer 64-letni dobitnik oskarja, je v preteklosti večkrat javno nastopil proti Trumpovi politiki, kar po mnenju opazovalcev dodatno spodbuja predsednikovo osebno vpletenost v vprašanje francoske birokracije.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik enot Nacionalne garde iz več ameriških mest, med katerimi sta tudi Chicago in Los Angeles. Odločitev sledi razsodbi vrhovnega sodišča iz prejšnjega tedna, ki je omejila predsednikova pooblastila pri uporabi vojaških sil za izvajanje policijskih nalog v mestnih središčih. Trump je ob napovedi umika poudaril, da se bodo enote vrnile še močnejše, s čimer je ohranil svojo retoriko o zagotavljanju varnosti. Umik pomeni preokret v agresivni politiki administracije, ki je bila v zadnjih mesecih tarča številnih pravnih izzivov in kritik s strani lokalnih oblasti. Spori med Belo hišo in guvernerji zveznih držav so se stopnjevali predvsem zaradi Trumpove označitve določenih mest za vojna območja, kjer je zvezna oblast poskušala prevzeti nadzor nad lokalnimi varnostnimi organi. Sodna veja oblasti je z zadnjimi odločitvami jasno začrtala meje med zvezno vojaško močjo in avtonomijo lokalne policije.

CIA je ocenila, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v nedavnem napadu z droni na severu države, s čimer je ovrgla trditve ruskega voditelja. Donald Trump meni, da Rusija ovira dosego miru.

V turškem velemestu Carigrad se je na prvi dan novega leta odvil množičen protestni shod v podporo Palestini, na katerem se je po ocenah organizatorjev zbralo več kot 500.000 ljudi. Množica se je v zgodnjih jutranjih urah zbrala na znamenitem mostu Galata, kjer so udeleženci zahtevali takojšnjo prekinitev nasilja v Gazi. Dogodek so organizirale številne skupine civilne družbe ob podpori znanih športnih osebnosti in javnih organizacij, ki so skupaj pozvale k mednarodnemu ukrepanju za zaustavitev spopadov. Udeleženci shoda so z vzkliki in transparenti izrazili solidarnost s palestinskim ljudstvom, hkrati pa so poudarili nujnost humanitarne pomoči za območje Gaze. Shod na mostu Galata velja za enega največjih tovrstnih dogodkov v Turčiji v zadnjem času, kar odraža močno javno in politično podporo, ki jo Turčija namenja palestinskemu vprašanju. Protest je minil v znamenju pozivov k miru in končanju vojaških operacij, ki močno vplivajo na civilno prebivalstvo v regiji.

Volodimir Zelenski je ponovil, da si Ukrajina želi miru, vendar ne na račun svoje državnosti. Rusija trdi, da ima dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco in jih namerava deliti z ZDA. Ukrajinska obveščevalna služba naj bi pomagala Denisu Kapustinu, osnivaču Ruskega prostovoljnega korpusa, lažirati svojo smrt po neuspelem atentatu.

V Cetinju so ob prvi obletnici množičnega umora, v katerem je umrlo 13 ljudi, med njimi tudi dva otroka, spustili zastave na pol droga. STEGA je organizirala zbiranje občanov za spomin na žrtve tragedije.

Leto 2026 bo po ocenah analitikov in tiskovnih agencij prelomno na več področjih, od vesoljskih raziskav do globalne politike in športa. Med najpomembnejšimi dogodki izstopa načrtovana Nasina misija Artemis 2, ki naj bi po več odlogih končno popeljala astronavte v Lunino orbito, kar predstavlja ključen korak k vnovičnemu pristanku človeka na Luni. Projekt, ki poteka v sodelovanju z zasebnim sektorjem, obeta novo dobo raziskovanja vesolja in utrjevanje ameriške prisotnosti v globokem vesolju. Na političnem prizorišču bodo v ospredju ameriške kongresne volitve, ki bodo potekale sredi mandata Donalda Trumpa. Ti volilni izidi bodo določili razmerje moči v kongresu in neposredno vplivali na Trumpovo sposobnost izvajanja zastavljene politike v drugi polovici njegovega mandata. Poleg političnih in znanstvenih mejnikov bo leto 2026 zaznamovalo tudi svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga bodo skupaj gostile Združene države Amerike, Kanada in Mehika, kar bo prvič v zgodovini turnirja vključevalo tri države gostiteljice hkrati.

Zohran Mamdani, novoizvoljeni župan New Yorka, bo 1. januarja vstopil v zgodovino kot prvi vodja tega ameriškega velemesta, ki bo zaprisegel z roko na Koranu. O dogodku, ki predstavlja pomemben mejnik za muslimansko skupnost v Združenih državah Amerike, je prvi poročal časnik New York Times. Mamdani bo s tem dejanjem simbolno obeležil začetek svojega mandata na čelu ene najvplivnejših metropol na svetu. Izbira verskega besedila za uradno zaprisežo odraža rastočo versko in kulturno raznolikost v ameriški politiki. Mamdani, ki je bil izvoljen po intenzivni kampanji, s to potezo poudarja svojo identiteto in vključenost različnih manjšin v upravljanje mesta. Pričakuje se, da bo slovesnost privabila veliko pozornosti tako domače kot mednarodne javnosti, saj New York tradicionalno velja za talilni lonec kultur in pomembno politično središče.

Zohran Mamdani, novoizvoljeni župan New Yorka, bo 1. januarja vstopil v zgodovino kot prvi vodja tega ameriškega velemesta, ki bo zaprisegel z roko na koranu. O napovedanem dejanju, ki predstavlja pomemben mejnik v politični zgodovini mesta, je prvi poročal časnik New York Times. Mamdani bo s tem dejanjem simbolično obeležil začetek svojega mandata na čelu ene najpomembnejših svetovnih metropol. Odločitev za uporabo korana namesto tradicionalne biblije odraža naraščajočo versko in kulturno raznolikost v ameriški politiki ter v samem New Yorku. Mamdani, ki je bil izvoljen po intenzivni kampanji, s to potezo poudarja svojo osebno identiteto in versko prepričanje. Dogodek bo spremljala svetovna javnost, saj New York pogosto postavlja trende na področju vključevanja manjšin v najvišje organe oblasti.