APDEJT.si

Turški ambasador v Črni gori, Bariš Kalkavan, je opozoril, da bo Turčija odgovorila z recipročnimi ukrepi, če Črna gora ne bo ponovno preučila svoje odločitve o uvedbi vizumov za turške državljane. Kalkavan je to izjavil med obiskom v Baru, kjer je obiskal svoje rojake, katerih lokali so bili nedavno poškodovani. Poudaril je, da lahko odločitev o vizumih negativno vpliva na gospodarske in turistične odnose med državama, kot tudi na življenja ljudi, ki živijo, delajo ali potujejo med Črno goro in Turčijo.

V Saborovnem hramu v Novem Sadu so opravili liturgijo in parastos za žrtve nesreče, ki se je zgodila na železniški postaji v Novem Sadu. Metropolit bački Irinej in episkop mohački Damaskin sta vodila obred, posvečen tudi vsem preminulim pravoslavnim kristjanom ob zadušnicah. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki pokrajinske in mestne oblasti.

Srbski igralec in režiser Dragan Bjelogrlić je v izjavah za različne medije označil Srbijo za najžalostnejšo državo v Evropi, morda celo na svetu. Opozoril je, da tudi v primeru želenih zmag Srbijo čaka razrušena družba in prazna blagajna. Bjelogrlić je to izjavil ob obletnici padca nadstrešnice v Novem Sadu.

Parlament Moldavije je potrdil novo vlado pod vodstvom premierja Alexandra Munteanuja. Munteanu je pred parlamentom predstavil svojo ekipo in program vlade ter zaprosil za zaupnico. Vendar pa stranke PSRM, PCRM, Alternativa in Demokracija Acasă niso podprle njegove vlade. Kljub temu je vlada prejela podporo 55 poslancev od skupno 88 prisotnih.

Bolgarija razmišlja o tem, da bi zaprosila za izjemo od novih ameriških sankcij proti ruskemu naftnemu podjetju Lukoil. Razlog za to je zaskrbljenost, da bi sankcije lahko povzročile pomanjkanje goriva v državi in s tem politične nemire. Vlada se boji, da bi morebitni protesti lahko pripeljali na oblast proruske politike.

Samostojni sindikat državnih uslužbencev in zaposlenih Uprave za indirektno obdavčevanje Bosne in Hercegovine (UIO BiH) je ostro obsodil nebrigo oblasti za socialni status in ogroženo eksistenco več kot 22.000 uslužbencev v institucijah BiH. Sindikat opozarja, da zaradi tega institucije, vključno z UIO, izgubljajo kvalitetne kadre.

Jordanija in Nemčija sta se dogovorili, da bi morale imeti mednarodne mirovne sile, ki naj bi bile nameščene v Gazi v skladu z mirovnim načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, mandat Združenih narodov. Po sporazumu naj bi koalicijo stabilizacijskih sil sestavljale predvsem arabske in muslimanske države.

Rusija je prepovedala vstop številnim predstavnikom evropskih institucij in držav članic Evropske unije kot odgovor na sprejetje 19. paketa sankcij proti Rusiji. Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je bil seznam oseb, ki jim je vstop prepovedan, precej razširjen, ker so te osebe vpletene v protirusko politiko Bruslja.

Donald Trump je potrdil, da ni odobril izjeme za Madžarsko glede sankcij, ki jih je uvedla Združene države Amerike proti ruski nafti. Madžarski premier Viktor Orbán je želel Trumpa prepričati o nujnosti izvzetja, saj Madžarska močno zavisi od ruskih energentov, srečanje v Washingtonu pa naj bi razjasnilo situacijo. Orbán je poudaril, da namerava Trumpu pojasniti madžarsko odvisnost od ruskih virov energije.

Miša Bačulov, mestni svetnik v Novem Sadu, ki je bil aretiran zaradi suma načrtovanja lažne zastrupitve, se je v policijskem pridržanju pritožil nad bolečinami v prsih in bil zato premeščen v Urgentni center.

Združene države so odpovedale načrtovano srečanje med predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker je Rusija ZDA poslala memorandum z zahtevami glede ozemlja Ukrajine, ki so se ZDA zdele nerealne. Odločitev je bila sprejeta po analizi časopisa Financial Times.

Federalno ministrstvo za izobraževanje in znanost je sporočilo, da v Federaciji Bosne in Hercegovine ne bo prišlo do poostritve nadzora nad uporabo mobilnih telefonov v osnovnih šolah. Odločitev o morebitni prepovedi ostaja v pristojnosti kantonov in šolskih aktov. Ministrstvo poudarja, da je treba uporabo mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov pri pouku še naprej regulirati.

Nemški mediji poročajo, da naj bi zaradi ukinitve ameriških sankcij proti Miloradu Dodiku prišlo do razkola med Banjaluko in Beogradom. Mediji ugibajo, ali Vučić zdaj išče nove politične partnerje v Republiki Srbski.

Predsednik HDZ BiH Dragan Čović je izrazil zadovoljstvo ob odločitvi ZDA o ukinitvi sankcij proti Miloradu Dodiku. Čović meni, da bo ta poteza prispevala k miru, dolgoročni stabilizaciji odnosov in zagotavljanju enakopravnosti treh konstitutivnih narodov v Bosni in Hercegovini. Pričakuje, da bo ta zaokret ameriške politike pozitiven za prihodnost BiH.

Kralj Karel III. je uradno začel postopek odvzema vseh nazivov, časti in odlikovanj princu Andreju zaradi njegove vpletenosti v primer Epstein. Poleg tega so mu odstranili ščit z gradu Windsor, kar je ukrep, ki se običajno uporablja za izdajalce krone.

Francoska policija je aretirala dodatnih pet oseb, vključno z glavnim osumljencem, zaradi kraje nakita iz muzeja Louvre, ki se je zgodila 19. oktobra. Med osumljenci je tudi državljan Bosne in Hercegovine, ki naj bi bil doma iz Hercegovine.

Po srečanju Donalda Trumpa in Xi Jinpinga v Južni Koreji sta se državi zavezali, da se bosta izognili začaranemu krogu vzajemnih povračilnih ukrepov. Kitajska naj bi ponovno začela kupovati sojo iz ZDA, ZDA pa naj bi znižale carine in prenehale z omejitvami izvoza zemljin.

Premier Federacije Bosne in Hercegovine, Nermin Nikšić, je v Sarajevu opravil sestanek z upravo in nadzornim odborom družbe Unis Ginex d.d. Goražde, kjer so razpravljali o trenutnih razmerah in zahtevah delavcev. Na sestanku so dosegli dogovor glede urne postavke za delavce Ginexa, ki znaša 6,15 KM.

Velika Britanija je potrdila, da sankcije, ki jih je uvedla 11. aprila 2022 proti Miloradu Dodiku in Željki Cvijanović zaradi poskusov spodkopavanja legitimitete in funkcionalnosti BiH, ostajajo v veljavi kljub nedavni odločitvi ZDA.

Predsednica Kosova Vjosa Osmani je sporočila, da je Sirija priznala Republiko Kosovo, s čimer je Kosovo priznalo že 120 držav. Do priznanja je prišlo s podporo prestolonaslednika Saudske Arabije, Muhameda bin Salmana Al Sauda. Osmani je poudarila, da priznanje ni le vprašanje državne suverenosti, temveč tudi priznanje žrtvam preteklih generacij.