Ruske oblasti so uradno obtožile Ukrajino, da je s pomočjo brezpilotnih letalnikov izvedla napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, ki se nahaja med Moskvo in Sankt Peterburgom. Po navedbah Kremlja naj bi ta incident neposredno vplival na nadaljnja mirovna pogajanja, saj je zunanji minister Sergej Lavrov napovedal, da bo Rusija zaradi domnevnega napada temeljito preučila svoja pogajalska stališča. Moskva dogodek označuje za načrtovan teroristični akt in poskus atentata, pri čemer Lavrov poudarja, da so cilji za povračilne udarce že izbrani.
Ukrajinska stran je obtožbe kategorično zavrnila. Predsednik Volodimir Zelenski in zunanji minister Andrij Sibiha sta poudarila, da Rusija namerno izmišlja tovrstne incidente, da bi upravičila prihodnje obsežne napade na ukrajinska mesta in sabotirala mirovne procese, ki jih poskuša posredovati mednarodna skupnost, vključno z ameriško administracijo. Kijev trdi, da gre za rusko operacijo pod tujo zastavo, katere namen je destabilizacija diplomatskih prizadevanj.
Istočasno je Vladimir Putin podpisal zakonodajne spremembe, ki Rusiji omogočajo ignoriranje odločitev mednarodnih in tujih sodišč. Ta poteza je interpretirana kot odziv na poskuse zahodnih držav, da bi kaznovale rusko vodstvo zaradi vojaške agresije v Ukrajini. Na fronti Putin trdi, da se ukrajinske sile povsod umikajo, kar uporablja kot dokaz za premoč ruske vojske v trenutni fazi konflikta.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
:fill(black):format(jpg)/2025/12/29/minia-clean-ukrvsrus-6952d148b5af2121577768.png)
