Minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose Bosne in Hercegovine Staša Košarac je izdal odločbo o odvzemu dovoljenja za proizvodnjo brezpilotnih letalnikov podjetju BNT - Tvornica mašina i hidraulike iz Novega Travnika. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko je inšpektorat na podlagi ministrovega ukaza izvedel redne in izredne nadzore, ki so potrdili kršitve zakona o proizvodnji oborožitve in vojaške opreme. Podjetje, ki je del namenske industrije v Bosni in Hercegovini, je izgubilo pravico do izdelave dronov zaradi ugotovljenih nepravilnosti v postopkih, ki jih predpisuje zakonodaja na področju obrambnega sektorja. Minister Košarac je poudaril, da je spoštovanje strogih zakonskih okvirov pri proizvodnji orožja ključnega pomena za varnost in ugled države na mednarodnem trgu, zato so bili ukrepi zoper kršitelje nujni.

V Trebinju v Bosni in Hercegovini so danes uradno odprli novoizgrajeno bolnišnico Sveti arhiđakon Stefan - 9. januar. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki Republike Srbske in Republike Srbije, med njimi srbski predsednik Aleksandar Vučić ter predsednik Republike Srbske Milorad Dodik. Objekt, ki simbolizira tesno sodelovanje med Banjaluko in Beogradom, so odprli ob simboličnih zvokih srčnega utripa, kar naj bi ponazarjalo pomen ustanove za zdravje lokalnega prebivalstva. Srbski predsednik Vučić je v svojem nagovoru poudaril močne vezi med Srbijo in Republiko Srbsko ter izpostavil, da je Srbija znatno prispevala k financiranju tega infrastrukturnega projekta. Milorad Dodik je novo bolnišnico označil za strateški objekt, ki bo prebivalcem regije zagotovil sodobne zdravstvene storitve. Odprtje bolnišnice je potekalo v znamenju političnih sporočil o narodni enotnosti in nadaljnjem vlaganju Srbije v srbsko entiteto v Bosni in Hercegovini, kar je povzročilo različne odzive v širši regiji glede vpliva Beograda.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru pohvalil delo srbskih komunalnih služb pri odstranjevanju snega in zatrdil, da so te pri svojem delu hitrejše od služb v svetovnih prestolnicah, kot so New York, Washington in Berlin. Vučić je poudaril, da se sneg v Srbiji očisti bistveno hitreje in prej kot v omenjenih ameriških in nemških mestih, s čimer je želel izpostaviti operativno sposobnost domače infrastrukture v zimskih razmerah. Izjave predsednika prihajajo v času, ko se Srbija spopada z zimskimi vremenskimi razmerami, Vučić pa jih je uporabil za utrjevanje nacionalne samozavesti glede javnih storitev. Primerjava z New Yorkom je še posebej zanimiva glede na njegove nedavne diplomatske dejavnosti v tem mestu, kjer se je septembra mudil na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Čeprav so njegove trditve namenjene predvsem domači javnosti, odražajo širši trend Vučićeve retorike, ki temelji na primerjavi srbskih dosežkov z najrazvitejšimi državami Zahoda.

Ministrstvo za varnost Bosne in Hercegovine je uradno zaprosilo Evropsko unijo za aktivacijo satelitskega snemanja regije Hercegovina, natančneje območja zgornjega toka reke Neretve. Zahteva je bila podana zaradi povečanega tveganja poplav, ki so posledica napovedanih obilnih padavin v tem delu države. Ukrep se izvaja v okviru Mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite, katerega polnopravna članica je Bosna in Hercegovina od leta 2022. Satelitsko snemanje bo oblastem omogočilo natančnejši vpogled v gibanje vodostajev in hitrejšo odzivnost v primeru razlivanja vodotokov. Pristojne službe se na ta način spopadajo z morebitnimi naravnimi nesrečami, ki bi lahko ogrozile prebivalstvo in infrastrukturo ob reki Neretvi. Aktiviranje sistema Copernicus za nujne primere predstavlja ključen korak pri preventivnem delovanju in zmanjševanju škode, ki bi jo lahko povzročile narasle vode.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da Srbija v primeru ameriškega zavzetja Grenlandije, avtonomnega ozemlja Danske, ne bi neposredno posegala v spore ali vojne. Poudaril je, da bi Srbija v takšnem primeru sicer zagovarjala spoštovanje mednarodnega javnega prava in ozemeljske celovitosti, vendar bi se vzdržala ostrih izjav. Vučić je ob tem izpostavil dvojna merila mednarodne skupnosti glede vprašanja suverenosti. Kritično se je odzval na retoriko tistih, ki se zdaj sklicujejo na Ustanovno listino Združenih narodov, medtem ko so v preteklosti po njegovih besedah ravnali drugače v primeru srbskih državnih interesov. Njegove izjave so usmerjene v poudarjanje srbske nevtralne drže in opozarjanje na nedoslednost velesil pri uporabi načel mednarodnega prava.

Predstavniki madžarskega MOL-a so prispeli v Srbijo in začeli poglobljeno analizo poslovanja Naftne industrije Srbije (NIS), znan kot »due diligence«. Obiskali so ključne zmogljivosti NIS-a, vključno z bencinskimi servisi, rafinerijo in petrokemijo.

Osrednja banka Bosne in Hercegovine (CBBiH) je z današnjim dnem postala edina institucija, pristojna za zamenjavo starih bankovcev konvertibilne marke (KM), ki so bili izdani v obdobju med letoma 1998 in 2009. Gre za bankovce v apoenih za 10, 20, 50 in 100 KM, ki niso več zakonito plačilno sredstvo. Komercialne banke teh bankovcev ne sprejemajo več, zato morajo državljani zamenjavo opraviti neposredno v enotah CBBiH v Sarajevu ali Banja Luki.Postopek zamenjave bo mogoč vse do konca leta 2035, pod pogojem, da so bankovci celi in nepoškodovani. Ta ukrep sledi dolgotrajnemu procesu umikanja starejših serij denarja iz obtoka, s čimer želi država poenotiti denarno maso in zagotoviti varnost valute. Imetniki starih bankovcev morajo biti pozorni na to, da so ti zdaj izgubili svojo funkcijo pri vsakodnevnih transakcijah, njihova vrednost pa se lahko ohrani le s formalno zamenjavo pri osrednji denarni instituciji.

Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila zajeta v Caracasu in prepeljana v New York, kjer bo Maduro danes popoldne stopil pred sodnika. Zaradi Madurovega športnega kompleta Nike, ki ga je nosil ob aretaciji, naj bi prišlo do svetovnega pomanjkanja tega oblačila.

Veleposlanik Bosne in Hercegovine pri Združenih narodih Zlatko Lagumdžija se je ostro odzval na mednarodne razprave po aretaciji venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani ameriških oblasti. Lagumdžija je poudaril, da tisti, ki izražajo obžalovanje ob Madurovi usodi pod pretvezo skrbi za mednarodno pravo, izkazujejo dvojna merila. Po njegovih besedah gre za iste akterje, ki so aktivno poskušali preprečiti sprejetje resolucije o genocidu v Srebrenici in postavitev spomenika pred stavbo ZN v New Yorku. Veleposlanik je izpostavil nasprotje med dvema vizijama Venezuele, pri čemer je omenil Diega Arrio kot primer diplomata, ki si je prizadeval za boljši svet, medtem ko sedanji Madurov režim uživa podporo tistih, ki ne spoštujejo mednarodnih pravnih standardov, ko gre za vprašanja Balkana. Lagumdžija trdi, da odnos do Srebrenice razkriva resnično naravo in interese držav, ki se zdaj sklicujejo na legalnost v primeru Venezuele. Njegove izjave prihajajo v času povečanih geopolitičnih napetosti, kjer se vprašanja človekovih pravic in mednarodnega pregona voditeljev prepletajo z zgodovinskimi spomini na konflikte v nekdanji Jugoslaviji.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Venezuelska vojska je v nedeljo uradno priznala podpredsednico Delcy Rodriguez za vršilko dolžnosti predsednice države. Odločitev je v imenu oboroženih sil sporočil obrambni minister, general Vladimir Padrino Lopez, ki je državljane pozval k nadaljevanju običajnih dejavnosti. Do zamenjave na vrhu države je prišlo po tem, ko so ameriške sile v okviru vojaške intervencije prijele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale na sojenje v Združene države Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je s to potezo napovedal novo zunanjepolitično doktrino, ki vključuje neposredno sodelovanje ZDA pri upravljanju Venezuele v prehodnem obdobju. Čeprav se je Trump v preteklosti izogibal politiki 'izgradnje držav' (state-building), napoveduje, da bodo ZDA začasno vodile državo, kar pomeni pomemben preokret v ameriški zunanji politiki. Kljub priznanju Rodriguezove s strani vojske je Trump novi vršilki dolžnosti že izrekel prve grožnje, kar stopnjuje napetosti v regiji.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino Lopez je v televizijskem nagovoru sporočil, da je bil v nedavni ameriški vojaški operaciji v Caracasu ubit večji del varnostne ekipe Nicolasa Madura in njegove soproge Cilie Flores. Po navedbah ministra so ameriške sile med racijo, ki se je odvila v soboto, izvedle domnevno ugrabitev Madura in njegove soproge, pri čemer so v spopadih padli številni pripadniki bolivarskih oboroženih sil, ki so bili zadolženi za varovanje predsednika. Bolivarske nacionalne oborožene sile so v uradni izjavi ostro obsodile dejanje in ga označile za strahopetno ugrabitev ustavnega predsednika republike. Incident predstavlja vrhunec vojaških napetosti med Caracasom in Washingtonom, saj so ameriške posebne enote po trditvah venezuelske strani vdrle neposredno v prestolnico in zajele najvišje predstavnike države. Padrino Lopez je poudaril, da vojska takšnih posegov v suverenost države ne bo dopustila, čeprav je bila obrambna linija predsednika v operaciji močno zdesetkana. Informacije o usodi samega Madura po zajetju ostajajo skope, vendar venezuelska stran dogodek interpretira kot neposreden napad na državno ureditev.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile zajele v Caracasu in ju prepeljale iz države. Venezuelska vojska je Delcy Rodriguez priznala kot začasno predsednico. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da je prezgodaj govoriti o volitvah v Venezueli. Bela hiša je po zajetju Madura okrepila komunikacijo na družbenih omrežjih. Kitajski diplomat je obtožil ZDA, da delujejo kot svetovni sodnik z aretacijo Madura.

Z mednarodnega letališča v Sarajevu so v zadnjih urah poročali o odpovedih številnih načrtovanih poletov, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti za potnike v zračnem prometu. Glavni razlog za motnje v letalskem operativnem procesu je bila izjemno gosta megla, ki je drastično zmanjšala vidljivost na vzletno-pristajalni stezi. Kljub splošnim težavam in številnim odpovedim letov iz drugih evropskih ter svetovnih destinacij, sta letali iz Rima in Dubaja uspešno pristali na sarajevskih tleh. Vodstvo letališča potnikom svetuje, naj spremljajo uradna obvestila letalskih prevoznikov glede morebitnih novih sprememb v voznem redu. Razmere se na terenu spreminjajo glede na vremenske pogoje, ki v zimskem času v Sarajevu pogosto ovirajo nemoten potek zračnega prometa. Operativne službe ostajajo v pripravljenosti, medtem ko se preostali načrtovani poleti prilagajajo trenutnim varnostnim standardom za vzletanje in pristajanje v pogojih zmanjšane vidljivosti.

Po aretaciji v Venezueli sta bila Nicolas Maduro in njegova žena Cilia Flores prepeljana v ZDA, kjer jima bo sojeno na zveznem sodišču v New Yorku. Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da bosta Maduro in njegova žena obtožena v New Yorku.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal krivdo za obtožbe, rekoč, da je pošten človek in še vedno predsednik Venezuele. Njegova žena se je na sodišču pojavila z obvezami. Emmanuel Macron je kritiziral ameriški pristop, medtem ko EU ocenjuje, da je to priložnost za Venezuelo, vendar je za pravne ocene še prezgodaj. Viktor Orbán pa je izrazil mnenje o liberalcih.

Donald Trump je zagrozil podpredsednici Venezuele, Delsi Rodrigez, ki jo je vojska priznala za začasno predsednico, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala pravilno.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je odvila po mesecih stopnjevanja pritiskov in tajnega načrtovanja. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica v južnem okrožju New Yorka. Po navedbah generalne tožilke Pam Bondi bosta obtoženca »občutila ves gnev ameriškega pravosodja«. Medtem ko v delih venezuelske diaspore in nekaterih latinskoameriških državah poročajo o proslavljanju, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. V samem Caracasu so po napadih, ki so zahtevali najmanj 40 žrtev, razglasili izredne razmere, vodenje države pa je začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za barbarsko ugrabitev.

Lastnik lokala v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na novoletno noč umrlo 40 ljudi, 119 pa je bilo poškodovanih, je bil v preteklosti že večkrat obsojen. Jacques Moretti, ki je vodil omenjeni objekt, je po razkritjih švicarskih medijev in organov pregona stari znanec policije v treh državah. V preteklosti je že prestajal zaporno kazen zaradi kaznivih dejanj goljufije, ugrabitve in nezakonitega odvzema prostosti, poleg tega pa je deloval tudi kot zvodnik. Preiskava tragičnega dogodka je razkrila, da bi bil Moretti lahko neposredno odgovoren za varnostne pomanjkljivosti v lokalu. Preiskovalci sumijo, da so požar povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so vnel stropne obloge. Zaradi Morettijeve mračne preteklosti in suma o malomarnem zagotavljanju varnostnih standardov se švicarsko tožilstvo osredotoča na njegovo osebno odgovornost. Dogodek, ki je terjal 40 življenj, velja za eno najhujših tragedij v zgodovini tega turističnega kraja. Organi pregona zdaj preučujejo, ali je Moretti kljub preteklim kaznivim dejanjem sploh imel dovoljenje za vodenje takšnega objekta. Razkritja o njegovem delovanju v ilegalnih dejavnostih so povzročila ogorčenje v švicarski in mednarodni javnosti.

Srbski državljan Stefan Ivanović je umrl v požaru v baru "Konstelasion" v Kran-Montani. Po poročanju švicarskih medijev je Ivanović pred smrtjo rešil več gostov iz gorečega bara. Srbski veleposlanik v Švici Ivan Trifunović je potrdil, da je Ivanović pri reševanju ljudi žal izgubil življenje.