Rusija je ZDA predala dodatne dokaze, ki naj bi potrjevali poskus ukrajinskega napada z dronom na rezidenco Vladimirja Putina. Trdijo, da analiza navigacijskega sistema sestreljenega drona kaže na Putinovo rezidenco kot končni cilj. Po ukrajinskem napadu v Hersonski oblasti, ki ga Rusija označuje za teroristično dejanje, je Moskva zagrozila z odmazdo. Viktor Medvedčuk pa je izjavil, da Ukrajina pod Zelenskim nima pravice do obstoja in jo je treba uničiti.

Friedrich Merz, vodja nemške krščansko-demokratske unije (CDU), je v svojem novoletnem televizijskem nagovoru poudaril, da vojna v Ukrajini predstavlja neposredno grožnjo svobodi in varnosti celotne Evrope. Po njegovih besedah ruska agresija ni le lokalni konflikt, temveč del širšega načrta Moskve proti evropski celini. Merz je izpostavil, da Rusija nadaljuje vojaške operacije z neizprošno brutalnostjo, kar zahteva odločen in enoten odziv evropskih držav. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Evropski uniji krepijo razprave o varnostnih jamstvih za Ukrajino in morebitni napotitvi mirovnih sil po morebitni prekinitvi ognja. Merz je v preteklosti že pozval k takojšnjemu ukrepanju in pripravi varnostnih sil, ki bi se odzvale na morebitne ruske kršitve prihodnjih dogovorov. Njegovo opozorilo odraža vse večjo zaskrbljenost v Berlinu in Bruslju zaradi strateških ambicij Kremlja, ki po mnenju številnih strokovnjakov segajo onkraj ukrajinskih meja in vključujejo hibridne napade ter destabilizacijo regije.

Leto 2026 bo po ocenah analitikov in tiskovnih agencij prelomno na več področjih, od vesoljskih raziskav do globalne politike in športa. Med najpomembnejšimi dogodki izstopa načrtovana Nasina misija Artemis 2, ki naj bi po več odlogih končno popeljala astronavte v Lunino orbito, kar predstavlja ključen korak k vnovičnemu pristanku človeka na Luni. Projekt, ki poteka v sodelovanju z zasebnim sektorjem, obeta novo dobo raziskovanja vesolja in utrjevanje ameriške prisotnosti v globokem vesolju. Na političnem prizorišču bodo v ospredju ameriške kongresne volitve, ki bodo potekale sredi mandata Donalda Trumpa. Ti volilni izidi bodo določili razmerje moči v kongresu in neposredno vplivali na Trumpovo sposobnost izvajanja zastavljene politike v drugi polovici njegovega mandata. Poleg političnih in znanstvenih mejnikov bo leto 2026 zaznamovalo tudi svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga bodo skupaj gostile Združene države Amerike, Kanada in Mehika, kar bo prvič v zgodovini turnirja vključevalo tri države gostiteljice hkrati.

Policija je sporočila, da sta v nemškem mestu Bielefeld umrla dva 18-letnika zaradi nesreče s pirotehniko domače izdelave.

V požaru v baru v švicarskem smučarskem središču Kran-Montana je med proslavo novega leta umrlo okoli 40 ljudi, 115 je bilo ranjenih, mnogi med njimi huje. Policija sumi, da je umrlo več deset ljudi.

CIA je ocenila, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v nedavnem napadu z droni na severu države, s čimer je ovrgla trditve ruskega voditelja. Donald Trump meni, da Rusija ovira dosego miru.

V srbskem mestu Čačak se je v večernih urah zgodil krvav incident, v katerem je bil huje poškodovan moški. Po navedbah lokalnih medijev so državljana Uzbekistana zabodli v hodniku stanovanjske zgradbe v naselju Avenija na Bulvarju Vuka Karadžića. Napadalec je žrtvi zadal več vbodnih ran, zaradi katerih je moški izgubil večjo količino krvi, očividci pa so na kraju dogodka opisali grozljiv prizor. Policija je nemudoma zavarovala območje in pričela s preiskavo okoliščin dogodka, medtem ko so poškodovanca prepeljali v bolnišnico. Motiv za napad v času poročanja še ni bil znan, prav tako pa organi pregona še niso objavili informacij o morebitnih osumljencih. Dogodek je povzročil precej vznemirjenja med stanovalci naselja, ki so bili priča obsežni policijski prisotnosti.

Zohran Mamdani, novoizvoljeni župan New Yorka, bo 1. januarja vstopil v zgodovino kot prvi vodja tega ameriškega velemesta, ki bo zaprisegel z roko na Koranu. O dogodku, ki predstavlja pomemben mejnik za muslimansko skupnost v Združenih državah Amerike, je prvi poročal časnik New York Times. Mamdani bo s tem dejanjem simbolno obeležil začetek svojega mandata na čelu ene najvplivnejših metropol na svetu. Izbira verskega besedila za uradno zaprisežo odraža rastočo versko in kulturno raznolikost v ameriški politiki. Mamdani, ki je bil izvoljen po intenzivni kampanji, s to potezo poudarja svojo identiteto in vključenost različnih manjšin v upravljanje mesta. Pričakuje se, da bo slovesnost privabila veliko pozornosti tako domače kot mednarodne javnosti, saj New York tradicionalno velja za talilni lonec kultur in pomembno politično središče.

Zohran Mamdani, novoizvoljeni župan New Yorka, bo 1. januarja vstopil v zgodovino kot prvi vodja tega ameriškega velemesta, ki bo zaprisegel z roko na koranu. O napovedanem dejanju, ki predstavlja pomemben mejnik v politični zgodovini mesta, je prvi poročal časnik New York Times. Mamdani bo s tem dejanjem simbolično obeležil začetek svojega mandata na čelu ene najpomembnejših svetovnih metropol. Odločitev za uporabo korana namesto tradicionalne biblije odraža naraščajočo versko in kulturno raznolikost v ameriški politiki ter v samem New Yorku. Mamdani, ki je bil izvoljen po intenzivni kampanji, s to potezo poudarja svojo osebno identiteto in versko prepričanje. Dogodek bo spremljala svetovna javnost, saj New York pogosto postavlja trende na področju vključevanja manjšin v najvišje organe oblasti.

V naselju Velika Moštanica se je v večernih urah zgodila tragična prometna nesreća, v kateri je voznik osebnega vozila povozil dve peški. Po poročanju lokalnih virov se je dogodek zgodil okoli 19. ure, ko je vozilo z veliko silino trčilo v ženski, ki sta hodili ob cesti. Zaradi moči udarca je bila ena izmed njiju odvržena v obcestni kanal in je poškodbam podlegla na mestu nesreče. Druga ženska je v nesreči utrpela izjemno hude telesne poškodbe in so jo reševalne službe nemudoma prepeljale na Vojnomedicinsko akademijo (VMA), kjer se zdravniki še vedno borijo za njeno življenje. Policija je kraj dogodka zavarovala in pričela z opravljanjem ogleda, da bi ugotovila natančne okoliščine in vzrok te hude nesreče. Voznik, ki je bil udeležen v trčenju, je po prvih podatkih ostal na prizorišču, preiskava pa bo pokazala, ali je bila vzrok neprilagojena hitrost ali morebitni vpliv alkohola.

Britanski in francoski strokovnjaki v sodelovanju z uradniki Evropske unije pospešeno pripravljajo načrt za zagotavljanje varnostnih jamstev Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Osrednji del strategije predvideva namestitev mednarodnega mirovnega kontingenta, ki bi štel od 10.000 do 15.000 vojakov. Te enote bi bile zadolžene za nadzor spoštovanja dogovorjenega premirja in preprečevanje novih sovražnosti na demarkacijski črti. Diplomatska prizadevanja so se dodatno okrepila z obiskom ameriškega posebnega odposlanca Steva Witkoffa, ki se je v sredo sestal z ukrajinskim glavnim pogajalcem Rustemom Umerovim. Na srečanju so sodelovali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil uskladitev prihodnjih korakov za končanje vojne in določitev pogojev, pod katerimi bi bile evropske države pripravljene na teren poslati svoje vojaške sile. Načrti za mirovno operacijo prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za sklenitev miru. Čeprav so se nekatere države, zlasti Nemčija, v preteklosti upirale neposredni vojaški prisotnosti, trenutni predlogi kažejo na premik k aktivnejši vlogi evropskih zaveznic pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji.

Čečenskega voditelja Ramzana Kadirova, ki velja za enega najtesnejših zaveznikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, so v noči s 24. na 25. december nujno prepeljali v centralno klinično bolnišnico v Moskvi. Po poročanju neodvisnega portala Novaja Gazeta Evropa se je njegovo zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo med obiskom ruske prestolnice, kjer bi se moral udeležiti seje državnega sveta. Viri blizu čečenskemu voditelju navajajo, da so ga zdravniki v Moskvi komaj oživili, nakar se je vrnil v domovino, vendar se od takrat ni več pojavil v javnosti. Zdravstveno stanje Kadirova naj bi se po razpoložljivih podatkih kontinuirano slabšalo že od začetka preteklega leta, ko je bil prvič hospitaliziran v zasebni kliniki v Groznem. Čeprav uradni viri iz Čečenije pogosto zanikajo navedbe o njegovi bolezni, dolgotrajna odsotnost iz javnega življenja po zadnjem incidentu sproža številna ugibanja o resnosti njegovega stanja in morebitnih posledicah za politično stabilnost v regiji. Kadirov je sicer pred tem dogodkom še napovedoval ostre povračilne ukrepe proti ukrajinskim silam, kar dodatno poudarja njegovo vlogo v aktualnem konfliktu.

Administracija v Washingtonu je podaljšala operativno licenco za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) do 23. januarja. Odločitev ameriških oblasti prihaja po 84 dneh sankcij, ki so bile uvedene proti srbskemu energetskemu podjetju, v katerem ima večinski delež ruski Gazprom Neft. Podaljšanje licence omogoča nadaljnje nemoteno poslovanje podjetja v obdobju veljavnosti novega dovoljenja. Novico o podaljšanju licence je prvi sporočil srbski nacionalni medij RTS, ki se sklicuje na vire v Washingtonu. Ta poteza ameriške administracije je ključnega pomena za srbski energetski sektor, saj NIS predstavlja hrbtenico energetske oskrbe v državi. Čeprav so podrobnosti o morebitnih novih omejitvah ali pogojih v okviru te licence skope, odločitev zagotavlja kratkoročno stabilnost podjetja na mednarodnih trgih.

Rafinerija nafte v Pančevu je ponovno začela obratovati, potem ko je družba Naftna industrija Srbije (NIS) prejela potrebno dovoljenje Urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem finančnem ministrstvu. Novico o pridobitvi licence, ki velja do 23. januarja, je potrdila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović. Prekinitev dela je bila posledica usklajevanja s sankcijami, ki jih Združene države Amerike izvajajo proti ruskim pravnim osebam, saj je NIS v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Ponoven zagon rafinerije je ključnega pomena za stabilno oskrbo srbskega trga z naftnimi derivati, saj gre za edini tovrstni objekt v državi. Pridobitev licence OFAC omogoča nemoteno finančno poslovanje in nabavo opreme, kljub lastniški strukturi podjetja. Srbska vlada se je v zadnjem obdobju aktivno pogajala z ameriškimi organi, da bi zagotovila izjemo za NIS in preprečila morebitno energetsko krizo v regiji.

Ameriška Kancelarija za nadzor tujega premoženja (OFAC) je podaljšala licenco hrvaškemu naftovodnemu operaterju JANAF za nadaljevanje transporta nafte Naftni industriji Srbije (NIS) do 23. januarja 2026.

Madžarski premier Viktor Orban je v nedavnih izjavah poudaril, da bi lahko leto 2026 postalo ključno za prihodnost Evrope, zlasti v luči spreminjajočih se odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusijo. Orban meni, da bi nesoglasja med Washingtonom in Brusljem glede strateških vprašanj ter vojne v Ukrajini lahko privedla do situacije, v kateri bi se administracija Donalda Trumpa o normalizaciji odnosov in miru z Moskvo dogovorila samostojno, brez vključitve evropskih zaveznikov. Po njegovi oceni se Trumpova administracija zavzema za končanje spopadov, medtem ko evropski voditelji vztrajajo pri oboroževanju Kijeva. Madžarska se bo po besedah premierja zoperstavila Bruslju, da bi ostala zunaj neposrednega konflikta, vendar kljub napetostim ne namerava zapustiti Evropske unije ali zveze NATO. Orban je poudaril, da nevtralnost ni cilj Madžarske, temveč si želijo ostati del zahodnega zavezništva, vendar ob predpostavki, da bodo odločitve temeljile na »zdravem razumu«. Premier je leto 2025 označil za morebitno zadnje leto miru v Evropi, če se strateške usmeritve ne bodo spremenile, hkrati pa je izpostavil, da je Madžarska danes dovolj močna, da zaščiti svoje nacionalne interese tudi v nasprotju z interesi širšega zahodnega sveta.

Francoska vlada je napovedala uvedbo stroge zakonodaje, ki bo otrokom, mlajšim od 15 let, prepovedala uporabo družbenih omrežij. Po navedbah francoskih medijev predlog zakona predvideva tudi popolno prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah, ki naj bi stopila v veljavo z začetkom novega šolskega leta septembra 2026. Ukrep je del širše nacionalne strategije za zaščito duševnega zdravja mladostnikov in zmanjšanje negativnih vplivov digitalnih tehnologij na izobraževalni proces. Načrtovana reforma sledi razpravam o tveganjih, ki jih prinašajo digitalne platforme, vključno s spletnim nadlegovanjem in zasvojenostjo. Čeprav so podrobnosti o načinu preverjanja starosti še v fazi usklajevanja, vlada poudarja nujnost omejitve dostopa do vsebin, ki niso primerne za razvojno obdobje mladostnikov. S septembrom 2026 bi tako šole postale območja brez mobilnih naprav, kar naj bi izboljšalo koncentracijo dijakov in spodbudilo neposredno socialno interakcijo.

Srbski teniški zvezdnik Novak Đoković, ki ga mnogi strokovnjaki in ljubitelji športa uvrščajo med najboljše igralce tenisa vseh časov, je v zadnjih urah leta 2025 javnosti poslal pomenljivo sporočilo. Đoković je v svojem nagovoru povzel vtise preteklega leta, ki je bilo zanj polno športnih izzivov in dosežkov na svetovnih teniških igriščih. Njegove besede so v javnosti in medijih odmevale kot simbol vztrajnosti in športne odličnosti. Tenisač, ki je v svoji karieri podrl številne rekorde, je leto 2025 sklenil z optimizmom in zahvalo svojim navijačem po vsem svetu. Čeprav podrobnosti o načrtih za prihodnjo sezono v sporočilu ni razkril, so njegove besede interpretirane kot potrditev, da ostaja močno prisoten v vrhu svetovnega športa. Njegova prisotnost na družbenih omrežjih in v medijih ob koncu leta ponovno poudarja njegov vpliv, ki presega zgolj športne rezultate in se dotika širših družbenih vrednot.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje o ruski zmagi v Ukrajini, ki jo je izrazil že v preteklem nagovoru. Poleg tega je ruska vojska predstavila domnevne dokaze, da je Ukrajina napadla Putinovo rezidenco Valdaj, čeprav naj dokazi ne bi bili prepričljivi.

Jugovzhodni del Japonske, natančneje regijo Noda, je danes prizadel močan potres z magnitudo 6,0 po Richterjevi lestvici. Po podatkih Ameriškega geološkega zavoda (USGS) je bil epicenter potresnega sunka ob obali severnega dela države. Gre za enega v nizu močnejših sunkov, ki so v zadnjem obdobju stresli to seizmično aktivno območje. Zaenkrat ni poročil o morebitnih žrtvah, večji materialni škodi ali nevarnosti cunamija, vendar lokalne oblasti še naprej spremljajo razmere na terenu. Japonska se zaradi svoje lege na stičišču tektonskih plošč pogosto spopada s tovrstnimi naravnimi pojavi, zato so varnostni protokoli in gradbeni standardi v državi med najstrožjimi na svetu, kar običajno zmanjša posledice takšnih sunkov.