Objavljeno: 1. 1. 2026 8:42
Friedrich Merz, vodja nemške krščansko-demokratske unije (CDU), je v svojem novoletnem televizijskem nagovoru poudaril, da vojna v Ukrajini predstavlja neposredno grožnjo svobodi in varnosti celotne Evrope. Po njegovih besedah ruska agresija ni le lokalni konflikt, temveč del širšega načrta Moskve proti evropski celini. Merz je izpostavil, da Rusija nadaljuje vojaške operacije z neizprošno brutalnostjo, kar zahteva odločen in enoten odziv evropskih držav.
Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Evropski uniji krepijo razprave o varnostnih jamstvih za Ukrajino in morebitni napotitvi mirovnih sil po morebitni prekinitvi ognja. Merz je v preteklosti že pozval k takojšnjemu ukrepanju in pripravi varnostnih sil, ki bi se odzvale na morebitne ruske kršitve prihodnjih dogovorov. Njegovo opozorilo odraža vse večjo zaskrbljenost v Berlinu in Bruslju zaradi strateških ambicij Kremlja, ki po mnenju številnih strokovnjakov segajo onkraj ukrajinskih meja in vključujejo hibridne napade ter destabilizacijo regije.
17. dec. 2025
Madžarski premier Viktor Orban je financiranje Ukrajine označil za nevarno idejo in »objavo vojne«, medtem ko je Ursula von der Leyen vztrajala pri uporabi ruskih sredstev. Hkrati so se pojavili predlogi o napotitvi evropskih vojaških sil v Ukrajino za nadzor morebitne prekinitve ognja, kar je Kremelj označil za odprto vprašanje za razpravo.
3. dec. 2025
Vladimir Putin je zavrnil mirovne načrte Donalda Trumpa in vztrajal pri zasedbi Donbasa. Ob tem je Evropo posvaril pred obsežno vojno v primeru stopnjevanja vpletenosti zveze NATO v konflikt.
16. nov. 2025
Ukrajina je z raketami dolgega dosega napadla cilje globoko v Rusiji, medtem ko so ruske sile napredovale proti Pokrovsku. Analitiki so takrat opozarjali na možnost strateškega poraza ukrajinskih sil na ključnih delih fronte.
10. sep. 2025
Evropski poslanec Siegfried Mureșan je opozoril, da Rusija s hibridnimi napadi in kršitvami zračnega prostora cilja na celotno Evropo. Poljska je v tem obdobju potrdila sestrelitev več ruskih dronov, ki so vstopili v njen zračni prostor.
27. avg. 2025
Zahodne države so začele pripravljati konkretne načrte za varnostna jamstva Ukrajini po koncu spopadov. Kljub notranjim nasprotovanjem v nekaterih državah, zlasti v Nemčiji, se je začela oblikovati ideja o prisotnosti evropskih vojakov na terenu.
"Strašna vojna blesni v Evropi. To je vojna, ki neposredno ogroža našo svobodo in našo varnost."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Friedrich Merz | nevtralno |
| Rusija | zelo negativno |
| Ukrajina | Pozitivno |
| Evropa | Pozitivno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje v Nemčiji, ki je največje slovensko izvozno gospodarstvo in ključna zaveznica v EU, neposredno vpliva na slovensko zunanjo in gospodarsko politiko. Stališča vodilnih nemških politikov glede varnosti v Evropi so ključna za Slovenijo, ki kot članica Nata in EU deli skupne varnostne interese in se spopada z energetskimi ter varnostnimi posledicami vojne v Ukrajini.
6. nov 13:07
Nemški poslanec v Evropskem parlamentu, Mihael fon der Šulenburg, je izjavil, da se Ukrajina mora zavedati, da Rusija ne bo izgubila vojne. Poudaril je, da so se v Evropi osredotočili na zamrznjeno rusko premoženje, misleč, da bo Rusija poražena, kar pa se ne bo zgodilo.
Madžarski premier Viktor Orban je označil nadaljnje financiranje Ukrajine s strani Evropske unije za nevarno idejo, ki spodbuja nadaljevanje vojne z Rusijo in jo celo označil za »objavo vojne«. Ursula von der Leyen pa je poudarila, da voditelji EU ne bodo zapustili vrha v Bruslju, dokler ne bo sprejeta odločitev o financiranju Ukrajine.
Ukrajina si prizadeva za nadaljevanje izmenjave vojnih ujetnikov z Rusijo, s ciljem vrnitve približno 1.200 ujetnikov. Ukrajinske sile so prekinile ključno pot, ki povezuje Selidovo in Pokrovsk, s čimer so Rusiji onemogočile hiter prodor proti Pokrovsku. Zelenski je dejal, da Rusija ni izpolnila rokov za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ukrajinske sile pa še naprej branijo položaje.
22. nov 22:55
Srbski režiser Emir Kusturica je izjavil, da Rusija v Ukrajini vodi "Sveto vojno" za vero in pravoslavje. Hkrati je nemška vlada poudarila, da mora vsak mirovni načrt za Ukrajino vključevati priznanje suverenosti in varnostne garancije. Nemški kancler Friedrich Merz je pozval Rusijo k prenehanju agresorskega vojnega pohoda proti Ukrajini.
Rusija je ponovila, da so varnostna jamstva za Ukrajino nesprejemljiva in nevarna za Evropo. Hkrati je izrazila pripravljenost za delo na zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini, vendar pod pogojem, da ta ostane nenuklearna, nevtralna in ne vstopi v vojaške bloke. Rusija je tudi zavrnila vsakršno tuje posredovanje v Ukrajini. Zelenski meni, da bo izid vojne v Ukrajini določil vzhodno mejo Evrope, kot primer uspešnega razvoja pa je navedel Južno Korejo.
23. dec 10:57
Po mnenju kolumnista evropske izdaje Politico, Jamieja Detmerja, bi se konflikt v Ukrajini lahko končal leta 2026 pod pogoji, ki so "izjemno neugodni" za Kijev. Detmer tudi piše, da je Evropa z zavrnitvijo konfiskacije ruske imovine razočarala Kijev in da ji bo vse težje zagotavljati podporo Ukrajini. Evropska odločitev o ruski imovini naj bi Ukrajino prikrajšala za zagotovljeno financiranje za naslednji dve leti.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Friedrich Merz | nevtralno |
| Rusija | zelo negativno |
| Ukrajina | Pozitivno |
| Evropa | Pozitivno |
Dogajanje v Nemčiji, ki je največje slovensko izvozno gospodarstvo in ključna zaveznica v EU, neposredno vpliva na slovensko zunanjo in gospodarsko politiko. Stališča vodilnih nemških politikov glede varnosti v Evropi so ključna za Slovenijo, ki kot članica Nata in EU deli skupne varnostne interese in se spopada z energetskimi ter varnostnimi posledicami vojne v Ukrajini.