Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje s tujino, je podal ostre izjave glede geopolitične usode Grenlandije in Kanade. Po njegovih besedah so Združene države Amerike že sprejele ključne odločitve glede prihodnosti Grenlandije, pri čemer je Evropsko unijo označil za vazala, ki zgolj spremlja situacijo in izvaja dvojna merila. Dmitrijev je namignil, da bi se po Grenlandiji na podobnem udaru ameriških strateških interesov lahko znašla tudi Kanada. Ruski uradnik trdi, da so odločitve o usodi teh severnih ozemelj v Washingtonu že določene, kar odraža naraščajoče napetosti v Arktični regiji. Njegove izjave so usmerjene predvsem v kritiko zahodne zavezniške politike in poudarjanje domnevne podrejenosti Bruslja ameriškim interesom. Dmitrijev meni, da se bo Kanada v prihodnje morala pripraviti na podobne pritiske, kot jih po njegovem mnenju doživlja avtonomno ozemlje pod dansko krono.

Kitajski veleposlanik pri Združenih narodih je na nujni seji Varnostnega sveta ZN ostro obsodil vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Po poročanju kitajske medijske skupine CMG je Peking izrazil globoko nasprotovanje zunanji vojaški intervenciji v latinskoameriški državi, ki bi po njihovem mnenju lahko dodatno destabilizirala regijo in kršila načela mednarodnega prava. Kitajski predstavnik je v svojem nagovoru pozval k mirnemu reševanju notranjepolitičnih vprašanj Venezuele brez zunanjega vmešavanja. Dogajanje v Varnostnem svetu odraža zaostrovanje odnosov med velikimi silami glede vprašanja suverenosti in humanitarne krize v Venezueli. Združene države Amerike po drugi strani svoja dejanja utemeljujejo z zaščito demokratičnih procesov in varnostnih interesov, kar pa Kitajska označuje za kršitev listine Združenih narodov. Napetost med državami ostaja visoka, saj se vprašanje Venezuele spreminja v širše polje geostrateškega merjenja moči.

Voditeljica venezuelske opozicije in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Marija Corina Machado je v pogovoru za ameriško televizijsko hišo Fox News napovedala, da se namerava v domovino vrniti v najkrajšem možnem času. Machadova, ki se je po spornih predsedniških volitvah in stopnjevanju političnih pritiskov umaknila v tujino, je poudarila svojo zavezanost k nadaljevanju boja za demokracijo v Venezueli. Njene besede nakazujejo na nov val prizadevanj opozicije za ponovno vzpostavitev političnega dialoga in sprememb v državi. Ob napovedi vrnitve je opozicijska voditeljica ostro kritizirala Delsy Rodriguez, ki je nedavno zaprisegla na podpredsedniško mesto. Machadova trdi, da venezuelsko ljudstvo zavrača trenutno oblast in Rodriguezovo, kljub njeni izraženi pripravljenosti na sodelovanje z Washingtonom. Po mnenju Machadove gre pri potezah vladajočega režima le za poskus ohranitve oblasti, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite spremembe. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj se država spopada z globoko politično in gospodarsko krizo, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo opozicijskih voditeljev.

Življenje v venezuelski prestolnici Caracas se po nedavnem napadu sil Združenih držav Amerike postopoma vrača v ustaljene tirnice, vendar med prebivalci še vedno vlada močan občutek nelagodja in strahu. Predstavnica hrvaške skupnosti v Venezueli je poročala, da so se prebivalci po začetnem zaprtju v domove ponovno začeli odpravljati na ulice, vendar razmere ostajajo napete. Člani hrvaške diaspore v Venezueli so poudarili, da se trenutno spopadajo s težavami pri oskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Preko skupnih komunikacijskih kanalov si izmenjujejo informacije o varnosti in razpoložljivosti hrane, saj skušajo nakupiti čim več zalog za preživetje v negotovih razmerah. Čeprav se trgovine odpirajo, na ulicah ostaja prisotna tjesnoba, ki je posledica vojaškega posredovanja in politične nestabilnosti v državi.

Močan potres z magnitudo 6,2 je stresel zahodno regijo Čugoku na Japonskem, z žariščem v prefekturi Šimane. Potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Oblasti niso izdale opozorila pred cunamijem.

Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela Željka Cvijanović, srbska članica Predsedstva BiH. V Trebinju je Vučić izjavil, da je Srbija zavezana dialogu in miru, a bo pripravljena braniti se pred potencialnimi agresorji. Pred obiskom Trebinja je Vučić obiskal tudi Manastir Svetog Vasilija Tvrdoškog i Ostroškog v Mrkonjićih.

Pripadniki policijske uprave Banjaluka so v obsežni operativni akciji, ki je potekala v zadnjih petih dneh, odvzeli prostost devetim osebam. Aretacije so bile izvedene zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj in prekrškov s področja zlorabe prepovedanih drog ter nedovoljene posesti orožja. Po uradnih navedbah policije so bile aktivnosti usmerjene v zatiranje ulične prodaje in distribucije narkotikov na širšem območju mesta. Policijska uprava Banjaluka je v uradni izjavi potrdila, da so med operacijo zasegli določene količine prepovedanih snovi in orožja, kar bo služilo kot dokazni material v nadaljnjih kazenskih postopkih. Identitete pridržanih oseb niso bile javno razkrite, bodo pa zoper njih vložene ustrezne kazenske ovadbe na pristojno tožilstvo. Operacija odraža prizadevanja lokalnih organov pregona za izboljšanje varnostnih razmer v entiteti Republika Srbska.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Sodišče BiH je Marka Plavšića obsodilo na eno leto zapora, potem ko je priznal krivdo za grožnje sodnici Seni Uzunović. Plavšić je sporazum o priznanju krivde podpisal s tožilstvom BiH. Postopek proti soobtoženemu Vukoviću je bil ločen, Vuković pa se je o krivdi izrekel pred sodiščem BiH.

V Poreču je prišlo do incidenta, v katerem je 40-letnik z orožjem ustavljal avtomobile. Eden od voznikov ga je pri tem povozil. Policija je sporočila, da nad 40-letnikom poteka kriminalistična preiskava, da bi ugotovili vse okoliščine dogodka. Odvzeli so mu orožje kategorije D, namenjeno za airsoft.

V Slavonskem Brodu so v reki Savi našli truplo ženske. Policija je sprožila preiskavo za ugotavljanje njene identitete in vseh okoliščin dogodka. Podrobnosti o vzroku smrti in drugih informacijah zaenkrat še niso znane.

V Dubrovniku je 28-letni motociklist umrl v prometni nesreči na obali Stjepana Radića. Po podatkih policije je trčil v pešca, kovinsko klop in palmo, nato pa padel z motorjem na rivo. Kljub zdravniški pomoči je v bolnišnici umrl.

Christian Brueckner, glavni osumljenec v izginotju Madeleine McCann, je zavrnil intervju z londonsko Metropolitansko policijo. Brueckner naj bi bil kmalu izpuščen iz nemškega zapora zaradi drugega kaznivega dejanja. Nemški tožilci so ga že prej označili za glavnega osumljenca v primeru McCann.

Na magistralni cesti med krajema Posušje in Jablanica se je v zgodnjih jutranjih urah zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta bili poškodovani dve mlajši osebi. Do nesreče je prišlo na gorskem prelazu Mučinovac, kjer je vozilo iz neznanega razloga zapeljalo s cestišča in se po tridesetmetrskem padcu po strmem pobočju ustavilo v prepadu. Reševalne ekipe so ponesrečenca s pomočjo nosil izvlekle iz razbitin in ju ob 4.10 zjutraj predale v oskrbo nujni medicinski pomoči. Po prvih informacijah sta obe osebi utrpeli telesne poškodbe, vendar stopnja poškodb uradno še ni bila potrjena. Na mestu nesreče so posredovale lokalne službe, ki so zagotovile varno evakuacijo ponesrečencev iz težko dostopnega terena. Promet na tem delu magistralne ceste je bil med reševalno akcijo oviran, preiskava o vzrokih nesreče pa še poteka.

V Zemunu se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrla petnajstletna deklica. Avtobus je trčil vanjo in nato vletel na dvorišče hiše v Ulici cara Dušana, pri tem pa poškodoval zid. V nesreči so bile poškodovane še štiri osebe, med njimi nosečnica in šestletni otrok, ki so jih prepeljali v bolnišnico.

V okolici Bosanske Gradiške je bil aretiran 44-letni moški zaradi suma pedofilije. Žrtev je deklica, mlajša od 10 let. Primer je bil odkrit v vasi blizu Gradiške.

Med praznovanjem judovskega praznika Hanuke sta dva oborožena moška v Sydneyju na plaži Bondi streljala na množico. Ubitih je bilo najmanj 11 ljudi, več kot 40 pa je bilo ranjenih, med njimi tudi dva policista. Oblasti so napad označile za teroristično dejanje. Enega od strelcev je policija ubila.

Število smrtnih žrtev antisemitskega terorističnega napada na Bondi Beach v Sydneyju se je povečalo na 15, ranjenih je okoli 40 ljudi. Premier Albanese je napovedal prve ukrepe, vključno z zaostritvijo zakonodaje o orožju. Identificirana sta bila tudi storilca. Netanjahu je Avstraliji očital, da se ni odločno borila proti antisemitizmu.

Kreml je zavrnil prihodnje prisotnosti evropskih vojakov v Ukrajini, saj jih vidi kot sile Nata. Rusija nasprotuje evropskim predlogom o varnostnih jamstvih za Ukrajino in ne bo dovolila prisotnosti Natovih enot na ozemlju sosednje države. Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal, da je širitev Nata v vzhodno Evropo "glavni vzrok" za rusko invazijo na Ukrajino leta 2022. Medtem ruske sile nadaljujejo z napadi z droni na ukrajinsko infrastrukturo in napredujejo v industrijskem središču Ukrajine.

Brajan Volš je bil obsojen na dosmrtni zapor brez možnosti pogojnega izpusta zaradi umora svoje žene Ane Volš, ki je iz Beograda. Njeno truplo ni bilo nikoli najdeno. Obsojen je bil za umor prve stopnje.

V Šušnjevcu pri Slavonskem Brodu je bil ubit 61-letni Zoran Grgić, nekdanji član Sveta za civilni nadzor varnostno-obveščevalnih služb hrvaškega sabora. Policija je aretirala tri osebe, osumljene umora. Grgića so najprej zbili z avtomobilom, nato pa ga še ustrelili.

Izraelsko vrhovno sodišče je odločilo, da izraelska država ne zagotavlja ustrezne prehrane palestinskim zapornikom in mora sprejeti ukrepe za izboljšanje njihove prehrane. Medtem je Španija napovedala embargo na prodajo orožja Izraelu in prepovedala ladjam, ki prevažajo gorivo za izraelske vojake, da bi prišle v španska pristanišča. V izraelskih napadih na Gazo je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, uničenih pa je bilo več kot 50 zgradb.

Kantonalno sodišče v Sarajevu je Gorana in Leđibo Ravlić obsodilo na po 45 let zapora zaradi umora Nermine Krajine Ravlić. Brat ubite Nermine je izrazil (ne)zadovoljstvo s sodbo. Sodišče je ugotovilo, da sta obtožena umor načrtovala.

Izraelska vojska je izvedla zračni napad na vodstvo Hamasa v Dohi, glavnem mestu Katarja. Izrael je prevzel polno odgovornost za napad, ki ga Katar obsoja kot kršitev mednarodnega prava in sporoča, da takšnih dejanj ne bo toleriral.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

V izraelskem zračnem napadu na jemensko prestolnico Sana je bil ubit Ahmed Galeb el Rahavi, premier gibanja Huti Ansar Alah. Informacijo je potrdil vir blizu njegove družine.

Nemška vlada je sprejela zakon o prostovoljnem vojaškem roku, kar je sprožilo razprave o prihodnosti vojaške službe v državi. Medtem ko Demokrščani pozivajo k ponovni uvedbi obveznega služenja vojske in hitrejšemu krepitvi vojaških sil, so Socialdemokrati izrazili skepticizem. Mladi so nezadovoljni, ker se jih pri odločanju ne upošteva.

Severna Koreja je sporočila, da je njen status države z jedrskim orožjem trajno zapisan v zakonodaji in nepreklicen. Obsodila je Združene države Amerike zaradi zahtev po denuklearizaciji in poudarila, da bo odločno nasprotovala vsem poskusom spremembe trenutnega stanja države.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da bi morebitna ameriška invazija na Grenland pomenila konec zveze Nato in varnostne ureditve, vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Njene izjave so odziv na pretekle grožnje Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda.

Po seriji incidentov nad vzhodno Evropo so evropski diplomati opozorili Kremelj, da je NATO pripravljen odgovoriti s silo, vključno s sestreljevanjem ruskih letal ob kršitvah zračnega prostora. Združeno kraljestvo je prav tako opozorilo Kremelj, da bodo sestrelili njihova vojaška letala. Moskva je odgovorila, da bi sestrelitev ruskih letal pomenila vojno.

Po napadu na sinagogo v Manchestru je britanska notranja ministrica ponovila, da so protesti za konec genocida v Gazi 'ne-britanski'. Vlada in policija Združenega kraljestva sta pozvali organizatorje pro-palestinskih protestov v Londonu, da odpovedo ali preložijo dogodek. Izraelske sile so prestregle zadnjo ladjo mednarodne flotile, ki je poskušala prebiti izraelsko pomorsko blokado Gaze, medtem ko je izraelski minister skrajne desnice Ben Gvir obiskal in zasmehoval zajete aktiviste flotile.

Ob drugi obletnici napada Hamasa so v Beogradu potekali propalestinski protesti, na katerih so protestniki obsojali genocid v Gazi. V Združenem kraljestvu so civilnodružbene skupine obsodile načrte za nadaljnje omejevanje pravice do protesta. Na britanskih univerzah so bili načrtovani propalestinski protesti, ki so sprožili ogorčenje judovskih voditeljev. Svetovni voditelji so na Generalni skupščini ZN obsodili ZDA in Izrael ter zahtevali mednarodno posredovanje v Gazi. Izrael naj bi si prizadeval za popolno prevlado v regiji, pri čemer po Gazi nobena arabska država ni varna.

Papež Lav je v torek uradno sklenil sveto leto Katoliške cerkve s simbolnim zaprtjem svetih vrat v baziliki svetega Petra v Vatikanu. Ob tej priložnosti je v svojem nagovoru kristjane po vsem svetu pozval k večji empatiji in pomoči potrebnim, pri čemer je poudaril pomen ljubeznivega odnosa do tujcev, prosilcev za azil in vseh, ki iščejo zatočišče. Po vatikanskih podatkih se je slovesnosti ob koncu jubilejnega leta udeležilo rekordnih 33,5 milijona vernikov, kar odraža velik pomen dogodka za svetovno katoliško skupnost. Papež je v svojem govoru ostro kritiziral trenutno stanje svetovnega gospodarstva, ki ga je označil za izkrivljeno, saj po njegovih besedah poskuša profitirati iz vseh sfer življenja, pri tem pa pogosto zanemarja človekovo dostojanstvo. Poudaril je, da ekonomska logika ne sme prevladati nad osnovnimi človeškimi pravicami. Sveti oče je vernike pozval, naj se v prihodnje bolj zavzeto trudijo prepoznati bližnjega v vsakem prišleku in naj njihova dejanja vodita krščansko usmiljenje in solidarnost, ki sta bila v ospredju njegovega celotnega dosedanjega pontifikata.

Najnovejša analiza nemškega ekonomskega inštituta IW je razkrila, da indijski državljani, zaposleni v Nemčiji, v povprečju prejemajo najvišje plače med vsemi etničnimi skupinami v državi. Medialna bruto mesečna plača za Indijce je v letu 2024 znašala 5.393 evrov, s čimer so prehiteli tako tuje kot domače delavce. Visoki zaslužki so v veliki meri posledica dejstva, da indijski strokovnjaki v Nemčiji večinoma zasedajo visoko kvalificirana delovna mesta v sektorjih informacijske tehnologije in inženiringa. Na lestvici najvišjih prejemkov Indijcem sledijo državljani Avstrije s 5.322 evri, Američani s 5.307 evri in Irci s 5.233 evri bruto mesečno. Nemški zaposleni so se z medialnim bruto prihodkom 4.177 evrov uvrstili znatno nižje. Podatki kažejo na izrazito selektivnost nemškega trga dela, ki privablja vrhunske strokovnjake iz tujine, kar se odraža v statistiki povprečnih zaslužkov posameznih narodnosti.

V Univerzitetnem kliničnem centru Republike srbske v Banjaluki je po krajši in težki bolezni v 45. letu starosti umrl dolgoletni novinar Darko Gavrilović. Gavrilović je bil prepoznaven obraz v medijskem prostoru Bosne in Hercegovine, kjer je pustil neizbrisen pečat s svojim profesionalnim delovanjem. Njegovo nenadno slovo je pretreslo novinarsko skupnost v regiji, kjer je veljal za spoštovanega sodelavca. Novica o njegovi smrti je bila potrjena v Banjaluki, kjer se je zdravil v zadnjem obdobju svojega življenja. Gavrilovićeva kariera je bila tesno povezana z dogajanjem v Republiki srbski, njegovo delo pa so cenili tako kolegi kot širša javnost. Podrobnosti o pogrebu in žalni seji bodo objavljene naknadno s strani njegovih bližnjih in stanovskih organizacij.

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Republike Srbske (UKC RS) v Banjaluki je sprejelo odločitev o popolni prepovedi obiskov pacientov v vseh svojih klinikah. Ukrep stopa v veljavo v torek in je bil sprejet kot neposreden odziv na strmo naraščanje števila bolnikov z respiratornimi infekcijami v regiji. S tem korakom želijo v največji zdravstveni ustanovi te entitete preprečiti nadaljnje širjenje virusov med hospitaliziranimi osebami in osebjem. Iz ustanove so sporočili, da prepoved velja do preklica oziroma do izboljšanja epidemiološke slike. Zdravstvene službe v Republiki Srbski sicer v zadnjem obdobju beležijo povečan pritisk na ambulante, kar je značilno za zimsko sezono okužb dihal. Podobni omejevalni ukrepi so bili v preteklosti že uveljavljeni, vendar so tokratni poostreni zaradi visoke koncentracije virusnih obolenj v sami Banjaluki in okolici. Javnost pozivajo k razumevanju in upoštevanju navodil za zagotavljanje varnosti pacientov.

Na družbenih omrežjih je zaokrožil posnetek množičnega pretepa, ki naj bi se zgodil v restavraciji in klubu Gardens v Međugorju v Bosni in Hercegovini. V pretepu je sodelovalo več oseb, dogodek pa se je odvijal ob zvokih pesmi Halida Bešlića.

Bolnišnica Queen Elizabeth University Hospital v Glasgowu se je opravičila, potem ko je zaradi napake prišlo do kremacije napačnega trupla. NHS Greater Glasgow and Clyde je izrazil obžalovanje in poudaril, da je napaka povzročila »znatno dodatno stisko« dvema družinama. Začeli so preiskavo o dogodku.

Igralec loterije je zadel jackpot Powerball v vrednosti 1,817 milijarde dolarjev. Zmagovalni listek je bil kupljen na bencinski črpalki v bližini Little Rocka v Arkansasu na božični večer, s čimer se je končalo trimesečno obdobje brez glavnega zmagovalca.

Igralec iz Arkansasa je za božič osvojil približno 1,8 milijarde dolarjev (1,53 milijarde evrov) v loteriji Powerball, kar je drugi največji dobitek v zgodovini ZDA. Čeprav je imel izjemno majhne možnosti za zmago, je srečnež zadel pet pravilnih številk in dodatno številko.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

Uprava zagrebške Arene je po burnih odzivih javnosti sprejela nova, znatno strožja pravila glede uporabe fašističnih in ustaških simbolov na vseh dogodkih v dvorani. Nova uredba izrecno prepoveduje uporabo ustaških pokličev, vključno s spornim geslom »Za dom spremni«, ter vseh drugih simbolov, povezanih s fašističnimi režimi. Odločitev vodstva največje hrvaške dvorane sledi prizadevanjem za preprečevanje širjenja sovražnega govora in poveličevanja totalitarnih režimov na javnih prireditvah. Za kršitelje so predvidene jasne in dolgoročne sankcije, ki vključujejo prepoved vstopa na prihodnje dogodke. Ukrep velja tako za posamezne obiskovalce kot za organizatorje prireditev, ki bi dopuščali tovrstne incidente. S temi koraki želi Arena Zagreb zaščititi ugled ustanove in zagotoviti varno okolje za vse udeležence, hkrati pa se odziva na dolgoletne kritike glede občasnega pojavljanja skrajnih simbolov na koncertih in športnih dogodkih v hrvaški prestolnici.

Film Avatar: Ogenj in pepel je tretji teden zapored ohranil vodilni položaj na blagajnah in presegel mejo ene milijarde dolarjev. Hollywood začenja leto 2026 z upanjem na uspešnice po razočaranju v letu 2025.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Zgodovinski arhiv Sarajevo je za leto 2026 napovedal obsežen načrt dejavnosti, ki vključuje krepitev digitalizacijskih procesov, širitev založniške dejavnosti ter praznovanje 78. obletnice ustanovitve institucije. Direktorica arhiva Ismeta Džigal-Berkovac je izpostavila, da so načrtovani stroški celovite rekonstrukcije in modernizacije ocenjeni na več kot tri milijone konvertibilnih mark. Projekt bo ključen za ohranjanje arhivskega gradiva in izboljšanje dostopnosti do zgodovinskih dokumentov. Investicija v višini treh milijonov mark bo namenjena predvsem prenovi infrastrukture, ki bo omogočila varno hrambo dragocenih dokumentov in posodobitev delovnih prostorov. Arhiv se bo v prihodnjem obdobju osredotočil na hitrejši prehod v digitalno obliko, kar bo raziskovalcem in širši javnosti olajšalo vpogled v zgodovino regije. Poleg tehničnih izboljšav institucija načrtuje tudi vrsto kulturnih dogodkov in strokovnih publikacij, s katerimi bodo obeležili skoraj osem desetletij delovanja kot ena osrednjih kulturnih ustanov v Bosni in Hercegovini.

Televizijska hiša BHT 1 je 2. januarja 2026 ob 20. uri premierno predvajala večkrat nagrajeni dokumentarni film z naslovom Indexi, ki sta ga ustvarila avtorja Bojan Hadžiabdić in Zoran Kubura. Film predstavlja izčrpen portret ene najvplivnejših in najdlje delujočih glasbenih skupin na območju nekdanje skupne države. Ustvarjalca sta skozi dokumentarno gradivo zajela zgodovino sarajevske zasedbe, ki je pustila neizbrisen pečat v rock glasbi na Balkanu. Dokumentarec, ki je pred televizijskim predvajanjem prejel številna priznanja na filmskih festivalih, podrobno analizira razvoj skupine od njenih začetkov do statusa kultne institucije. Premierno predvajanje na nacionalni televiziji Bosne in Hercegovine predstavlja pomemben kulturni dogodek za regijo, saj obuja spomin na glasbeno dediščino, ki še vedno povezuje generacije poslušalcev v vseh nekdanjih republikah, vključno s Slovenijo.

Glasbenik in promotor bosanske kulturne dediščine Eso Balić je 24. januarja v švicarskem mestu Zofingen organiziral koncert v okviru projekta Od Bacha do sevdaha. Gre za umetniško pobudo, ki združuje tradicionalno bosansko sevdalinko z elementi evropske klasične glasbe. Namen projekta je dokazati, da sevdah kot glasbena zvrst po svoji kompleksnosti in umetniški vrednosti stoji ob boku uveljavljenim resnim glasbenim žanrom. Balić, ki že vrsto let deluje v Švici, s tem projektom spodbuja medkulturni dialog in poudarja univerzalni jezik glasbe. Po uspešni premieri v tujini načrtujejo ustvarjalci projekt kmalu predstaviti tudi v Bosni in Hercegovini. Dogodek je privabil ljubitelje glasbe, ki cenijo prepletanje ljudskega izročila z akademsko glasbeno tradicijo, s čimer se krepi prepoznavnost balkanske kulture v zahodni Evropi.

Ob vstopu v koledarsko leto 2026 so številni mediji in organizacije objavili praznična voščila ter sezname novoletnih poslanic za svoje bralce. Uredniška ekipa portala N1 je javnosti zaželela predvsem zdravja, sreče in blaginje v prihajajočem letu. Poleg uradnih voščil so se v medijskem prostoru pojavili tudi obsežni seznami citatov, digitalnih voščilnic in statusov za družbena omrežja, ki so namenjeni deljenju pozitivnih misli med družinskimi člani in prijatelji. Praznovanje prehoda v novo leto je letos minilo v znamenju poudarjanja upanja in novih začetkov. Medijske vsebine so se osredotočile na spodbujanje medsebojne topline in smeha, pri čemer so pripravile raznolike nabor voščil, prilagojenih tako za profesionalno rabo kot za zasebna sporočila prek aplikacij, kot je WhatsApp. Cilj teh objav je olajšati komunikacijo in širjenje optimizma med prebivalstvom ob začetku novega cikla.

Močan potres z magnitudo 6,2 je stresel zahodno regijo Čugoku na Japonskem, z žariščem v prefekturi Šimane. Potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Oblasti niso izdale opozorila pred cunamijem.

Južni in osrednji del Mehike je prizadel silovit potres z magnitudo 6,5 po Richterjevi lestvici, ki je po zadnjih podatkih meksičnih oblasti zahteval najmanj dve smrtni žrtvi. Epicenter potresa je bil v bližini mesta San Marcos v zvezni državi Guerrero, nedaleč od priljubljenega letovišča Acapulco. Tresenje tal so čutili tudi v prestolnici Ciudad de Mexico, kjer so se v strahu pred porušitvami ljudje zatekli na ulice. Državna agencija za civilno zaščito je poročala o številnih zemeljskih plazovih, ki so zasuli avtoceste v okolici Acapulka in druge pomembne prometnice v zvezni državi Guerrero. Seizmologi so po glavnem sunku zabeležili več popotresnih sunkov, kar je dodatno otežilo delo reševalnih služb. Zaradi potresa je bila prekinjena tudi prva letošnja tiskovna konferenca predsednice Claudie Sheinbaum, kar kaže na intenzivnost dogodka, ki je pretresel politično in civilno sfero države.

Močan potres je stresel južni in osrednji del Mehike. Žarišče je bilo na globini 10 kilometrov. V Mexico Cityju je bilo poškodovanih 12 ljudi, padlo je pet stebrov in štiri drevesa. Predsednica Claudia Sheinbaum je prekinila novinarsko konferenco zaradi potresa.

Nizozemsko je zajelo močno snežno neurje, ki je povzročilo hude motnje v prometu in terjalo najmanj eno smrtno žrtev. V Rotterdamu je zaradi posledic zimskih razmer umrl moški, medtem ko so snežne padavine in poledica povzročile številne prometne nesreče po vsej državi. Razmere so bile kritične predvsem v letalskem prometu, kjer so morali na amsterdamskem letališču Schiphol odpovedati približno 450 letov, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti za potnike v mednarodnem tranzitu. Meteorologi opozarjajo, da se utegnejo razmere v prihodnjih urah še poslabšati, saj se sneženje nadaljuje, temperature pa ostajajo nizke. Poleg letalskega prometa so težave zabeležili tudi na nizozemskih cestah in v železniškem omrežju. Pristojne službe so na terenu in poskušajo očistiti ključne prometnice, vendar prebivalce pozivajo, naj se ne odpravljajo na pot, če to ni nujno potrebno. Dogodek poudarja ranljivost evropske infrastrukture v primeru nenadnih zimskih ekstremov.

Jugovzhodni del Japonske, natančneje regijo Noda, je danes prizadel močan potres z magnitudo 6,0 po Richterjevi lestvici. Po podatkih Ameriškega geološkega zavoda (USGS) je bil epicenter potresnega sunka ob obali severnega dela države. Gre za enega v nizu močnejših sunkov, ki so v zadnjem obdobju stresli to seizmično aktivno območje. Zaenkrat ni poročil o morebitnih žrtvah, večji materialni škodi ali nevarnosti cunamija, vendar lokalne oblasti še naprej spremljajo razmere na terenu. Japonska se zaradi svoje lege na stičišču tektonskih plošč pogosto spopada s tovrstnimi naravnimi pojavi, zato so varnostni protokoli in gradbeni standardi v državi med najstrožjimi na svetu, kar običajno zmanjša posledice takšnih sunkov.

Močno deževje je konec tedna povzročilo poplave v južnih in vzhodnih španskih pokrajinah. Ena oseba je umrla, dve pa sta pogrešani. Voda je odnašala avtomobile in motorje, oblasti pa so prebivalce pozvale, naj ostanejo doma. Najhuje je bilo v Valenciji.

Tajvan je stresel potres z magnitudo 7,0, epicenter je bil 30 km vzhodno od okrožja Yilan. Potres se je zgodil le tri dni po potresu z magnitudo 6,1 v okrožju Taitung.

Trener druge ženske ekipe Valencije, Fernando Martín, je skupaj s svojimi tremi otroki umrl v brodolomu ob obali Indonezije. Njihovo plovilo se je potopilo zaradi močnega neurja. Martín in njegovi otroci so bili najdeni mrtvi.

V močnem snežnem zametu na Švedskem je voznik starega osebnega vozila znamke Volvo z vlečno vrvjo uspešno izvlekel 27 ton težak dvonadstropni avtobus, ki je obtičal v snegu. Dogodek, ki so ga ujele kamere mimoidočih, je hitro postal viralen, saj je močno sneženje v tistem času ohromilo promet po vsej državi in povzročilo zastoje številnih javnih prevoznih sredstev. Pričevalci so dejanje opisali kot neverjeten podvig, ki je kljub ekstremnim vremenskim razmeram omogočil nadaljevanje poti ujetim potnikom. Nenavaden prizor se je zgodil v času, ko se je Švedska spopadala z eno najhujših snežnih neviht v zadnjem obdobju, zaradi katere je na cestah obtičalo več deset avtobusov in tovornjakov. Kljub ogromni razliki v teži med osebnim vozilom in težkim avtobusom je staremu volvu uspelo premakniti masivno vozilo, kar je povzročilo val navdušenja med lokalnim prebivalstvom in na družbenih omrežjih. Ta dogodek izpostavlja trpežnost starejših vozil in solidarnost med vozniki v zahtevnih zimskih razmerah.

Hrvaško je v nedeljo zajelo izrazito poslabšanje vremena s sneženjem, ki je pobelilo ceste v Liki, Gorskem kotarju, osrednjem delu države in Slavoniji. Po podatkih Hrvaškega avtokluba (HAK) so avtoceste skozi Slavonijo in Liko prekrite s snežno odejo, razmere pa dodatno otežuje intenzivno padanje snega, ki se nadaljuje čez dan. Zaradi nizkih temperatur so vozišča v večjem delu države mokra in spolzka, ponekod pa obstaja tudi velika nevarnost poledice, zato so na terenu številne ekipe za čiščenje in posipavanje cest. Poleg snežnih padavin prometne težave povzroča tudi močan veter v priobalnih območjih. Zaradi močnih sunkov burje so bili uvedeni omejitveni ukrepi za določene skupine vozil na Jadranski magistrali (DC8). HAK poziva vse voznike, naj hitrost in način vožnje prilagodijo trenutnim razmeram na vozišču ter vzdržujejo varnostno razdaljo. Snežna odeja je nastala tudi na območju predora Sveti Rok, kar dodatno upočasnjuje promet med notranjostjo in obalo.

Promet na izstopu iz Bosne in Hercegovine se je danes močno povečal, kar je povzročilo zastoje na več ključnih mejnih prehodih. Po poročilih pristojnih služb so najbolj obremenjeni prehodi Hadžin Potok, Izačić, Velika Kladuša, Gradina, Gradiška, Brod in Orašje. Potniki, ki potujejo proti Evropski uniji, se na teh točkah spopadajo z dolgotrajnim čakanjem, medtem ko na preostalih mejnih prehodih promet za zdaj poteka brez večjih zastojev. Vožnjo v večjem delu države otežujejo tudi nestabilne vremenske razmere, vendar promet na notranjih cestnih povezavah kljub temu ostaja tekoč. Povečan pritisk vozil na mejne prehode je povezan s koncem praznikov oziroma dopustniškimi premiki prebivalstva proti zahodnoevropskim državam. Voznikom svetujejo uporabo manj obremenjenih mejnih prehodov in previdnost zaradi spolzkih vozišč.

Vozne razmere v Bosni in Hercegovini so bile kljub ugodnemu vremenu otežene zaradi izjemno nizkih temperatur, ki so se gibale med -14 in 3 stopinjami Celzija. Cestne službe so opozorile na povečano nevarnost poledice, predvsem na izpostavljenih delih vozišč. Čeprav so bila vozišča večinoma suha ali le mestoma vlažna, so nizke temperature zahtevale dodatno previdnost voznikov. Promet je čez dan potekal brez večjih zastojev, vendar so poročali o povečanem prometnem pritisku na mejnih prehodih ob izstopu iz Bosne in Hercegovine. Voznikom so svetovali prilagoditev hitrosti in upoštevanje varnostne razdalje zaradi možnosti poledenelih odsekov, ki niso bili vidni na prvi pogled.

Predsednik Vučić je med obiskom del na hitri cesti Požarevac - Veliko Gradište - Golubac, imenovani "Dunavski koridor", napovedal, da bo celotna trasa, projektirana za hitrost 100 km/h, končana do novembra 2026. Prav tako je napovedal ustanovitev posebnega sklada za spodbujanje vrnitve ljudi iz tujine.

Transportna združenja iz Zahodnega Balkana opozarjajo, da bi nova schengenska pravila, ki naj bi začela veljati aprila, lahko popolnoma ustavila tovorni promet z Evropsko unijo. Združenja že mesece poskušajo prepričati evropske oblasti, da so nove regulative za profesionalne voznike iz tretjih držav neizvedljive, saj se panoga nahaja na robu propada.

Na več mejnih prehodih med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško so zabeležili daljše čakalne dobe zaradi povečanega prometa.

V laboratoriju "Hubei East Lake" na Kitajskem so razvili tehnologijo za hitri vlak, ki je na testu dosegel hitrost 800 kilometrov na uro v samo 5,3 sekundah. To predstavlja pomemben mejnik v raziskavah elektromagnetnega pogona in razvoj hitrih vlakov na Kitajskem. Vlak deluje na principu magnetne levitacije.

Bosna in Hercegovina od novembra prihodnje leto do maja 2029 ne bo smela uvažati plastičnih odpadkov iz Evropske unije, ker je EU sprejela Uredbo o pošiljkah odpadkov. Podjetja za recikliranje v Bosni in Hercegovini bodo zato morala surovine uvažati iz tretjih držav.

V bližini Mrkonjić Grada v Bosni in Hercegovini so padli fragmenti meteorita, natančneje na območju vasi Medna, v zaselkih Tegeltije in Lisice. Astronomi pozivajo prebivalce, naj bodo pozorni na nenavadne najdbe na travnikih, gozdovih in poteh, saj gre za redek in znanstveno pomemben dogodek. Območje razpršenosti meteoritov se razteza na približno tri krat dva kilometra.

Na tisoče ljudi, vključno z druidi in pogani, je plesalo in navijalo ob sončnem vzhodu na Stonehengu ob zimskem solsticiju.

Potapljači potapljaškega centra "Amfora" so v Ohridskem jezeru, v "Zalivu kosti", postavili podvodno novoletno jelko. Postavitev jelke, ki ima že več kot 20-letno tradicijo, je bila tokrat izvedena v sodelovanju z Združenjem za redke bolezni in s podporo prostovoljcev.

Mestne oblasti Banjaluke so se po pritožbah društev za zaščito živali in občanov odločile, da ob letošnjem praznovanju novega leta ne bodo uporabljale pirotehničnih sredstev in ognjemeta.

Nedavne raziskave so pokazale, da so flamingi bolj spretni plenilci, kot se je sprva domnevalo. S pomočjo ustvarjanja mini-vrtincev pod vodno gladino namreč lovijo svoj plen.

Evropska klimatska služba Copernicus je sporočila, da bo leto 2025 verjetno skupaj z letom 2023 na drugem mestu najtoplejših let, za rekordnim letom 2024.

Termoelektrarna Ugljevik, največji proizvajalec električne energije v Republiki Srbski, je od sinoči ponovno izpadla iz omrežja zaradi pomanjkanja premoga. Blok je bil izključen 7. decembra ob 23.57, kar je že eden v nizu prekinitev delovanja v letošnjem letu. Izguba podjetja znaša že 22,5 milijona KM.

Zaradi obilnih padavin, ledene plošče in mokrega snega so v več občinah v Srbiji razglasili izredne razmere. Te so razglasili v Osečini, Loznici, Vladimircu, Malem Zvorniku, Krupnju in delu Prijepolja. Razmere povzročajo težave z električno energijo in poplave.

Močan veter in neugodne vremenske razmere, ki so ponoči zajele južni del Albanije, so povzročili znatne težave v cestnem prometu in pri oskrbi z električno energijo. Na območju gorskega prelaza Llogara je veter podrl več dreves, ki so padla neposredno na cestišče in popolnoma blokirala promet. Poleg cestne zapore so podrta drevesa poškodovala tudi električno napeljavo, zaradi česar je celotno območje ostalo brez oskrbe z električno energijo. Lokalne oblasti in interventne ekipe so bile takoj napotene na teren, kjer so se spopadale z odstranjevanjem podrtih dreves in čiščenjem vozišča. Pristojne službe si prizadevajo za čimprejšnjo normalizacijo razmer in ponovno vzpostavitev varnega pretoka vozil. Voznike na tem območju so pozvali k previdnosti, medtem ko delavci elektrodistribucije popravljajo poškodovano omrežje, da bi prebivalcem in objektom na prelazu znova zagotovili elektriko.

V delih Škotske so izdali oranžna vremenska opozorila zaradi napovedanega močnega sneženja in motenj v prometu. Pričakujejo do 30 cm snega, kar bo povzročilo dodatne težave.

Močno sneženje in poledica sta v nemški zvezni deželi Spodnja Saska, zlasti v regiji Hannover, povzročila obsežne motnje v prometu. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je prišlo do številnih prometnih nesreč, ki so ohromile cestni promet, hkrati pa so poročali o odpovedih v avtobusnem in železniškem prometu. Medtem ko so ljubitelji zimskih športov snežne pošiljke pozdravili, se vozniki in potniki v javnem prevozu spopadajo z zamudami in nevarnimi razmerami na poti. Lokalne oblasti so vzpostavile stalno spremljanje razmer, saj se regija sooča z nenehnimi težavami pri zagotavljanju varnosti na cestah. Poledica je povzročila zdrse vozil, kar je zahtevalo posredovanje reševalnih služb in vzdrževalcev cest. Potnikom svetujejo, naj spremljajo aktualne informacije o voznih redih, saj so številne povezave še vedno prekinjene ali močno ovirane. Razmere ostajajo napete, saj vremenska napoved zaenkrat ne obeta hitrega izboljšanja stanja na prizadetih območjih.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Hrvaško je v nedeljo zajelo izrazito poslabšanje vremena s sneženjem, ki je pobelilo ceste v Liki, Gorskem kotarju, osrednjem delu države in Slavoniji. Po podatkih Hrvaškega avtokluba (HAK) so avtoceste skozi Slavonijo in Liko prekrite s snežno odejo, razmere pa dodatno otežuje intenzivno padanje snega, ki se nadaljuje čez dan. Zaradi nizkih temperatur so vozišča v večjem delu države mokra in spolzka, ponekod pa obstaja tudi velika nevarnost poledice, zato so na terenu številne ekipe za čiščenje in posipavanje cest. Poleg snežnih padavin prometne težave povzroča tudi močan veter v priobalnih območjih. Zaradi močnih sunkov burje so bili uvedeni omejitveni ukrepi za določene skupine vozil na Jadranski magistrali (DC8). HAK poziva vse voznike, naj hitrost in način vožnje prilagodijo trenutnim razmeram na vozišču ter vzdržujejo varnostno razdaljo. Snežna odeja je nastala tudi na območju predora Sveti Rok, kar dodatno upočasnjuje promet med notranjostjo in obalo.

Vremenoslovec Nedim Sladić je v oddaji Novi dan opozoril na bližajočo se drastično spremembo vremenskih razmer, ki bo v prihodnjih dneh zajela Bosno in Hercegovino. Po njegovih navedbah se država nahaja v t. i. vremenskem sendviču, kjer se bosta nad regijo spopadla dva močna zračna sistema, kar je Sladić opisal kot »borbo titanov«. Ta pojav bo prinesel izjemno intenzivno obdobje s pogostimi in obilnimi padavinami. Napovedi kažejo na povečano tveganje za poplave in druge vremenske nevšečnosti, saj se nestabilno obdobje začenja že v naslednjih dneh. Meteorolog je poudaril, da bo dinamika ozračja nad celotnim območjem Balkana povzročila dolgotrajnejše deževje, ki bi lahko lokalno povzročilo precejšnje težave. Prebivalce je pozval k previdnosti in spremljanju nadaljnjih navodil pristojnih služb, saj bo vremensko dogajanje v prihodnje ostalo negotovo in burno.

V Bosni in Hercegovini je danes prevladovalo pretežno oblačno in vetrovno vreme, ki je v zahodne dele države ter Hercegovino prineslo dež in sneg. Po podatkih meteorologov se je v Sarajevu razvilo zmerno oblačno vreme, medtem ko je preostanek države užival v nekaj več sončnih obdobjih. Močni sunki vetra so dodatno poslabšali razmere, zlasti v gorskih predelih in na zahodu države, kjer so padavine najizrazitejše. Podrobna vremenska napoved za prihajajoči konec tedna nakazuje nadaljevanje nestabilnega vremena, saj se oblačnost širi čez celotno ozemlje. Temperature so se v nekaterih delih države spustila dovolj nizko, da so dež v višjih legah zamenjale snežne padavine. Prebivalce opozarjajo na previdnost v prometu zaradi močnega vetra in morebitne poledice v višje ležečih predelih.