APDEJT.si

Ministri zunanjih zadev Egipta, Jordanije, Indonezije, Pakistana, Katarja, Savdske Arabije, Turčije in Združenih arabskih emiratov so pozdravili Trumpov načrt za rešitev razmer v Gazi. Indijski premier Narendra Modi je prav tako podprl načrt in izjavil, da zagotavlja pot do dolgoročnega miru.

Donald Trump je uvedel 10-odstotno carino na les ter 25-odstotno carino na kuhinjske omarice in pohištvo. Pričakuje se, da bo carina za kuhinjske omarice januarja narasla na 50%.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Trump se je Netanjahuju zahvalil za sprejetje načrta, ki naj bi bil rezultat pogovorov z ameriškimi zavezniki na Bližnjem vzhodu. ZDA in Izrael sta pozvala Hamas, naj sprejme načrt.

Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta predstavila načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki predvideva razorožitev Hamasa, demilitarizacijo Gaze ter ohranitev izraelske varnostne odgovornosti. Trump je dejal, da je Netanjahu privolil v mirovni načrt ZDA za Gazo, in se zahvalil pakistanskemu premierju in načelniku štaba za podporo. Netanjahu je tudi poudaril, da je Trump najboljši prijatelj, ki ga je Izrael kdaj imel v Beli hiši. Podpiral naj bi načrt za končanje vojne v Gazi.

Ameriški State Department je sporočil, da bo preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetih" in "neodgovornih" izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozval ameriške vojake k neposlušnosti takratnemu predsedniku Donaldu Trumpu. Petro je Trumpa obtožil vojnih zločinov.

Evropski voditelji, med njimi António Costa, Ursula von der Leyen in Emmanuel Macron, so pozdravili zmago proevropske stranke v Moldaviji in jo označili za jasno sporočilo proti Rusiji ter za lekcijo celotni Evropi o tem, kako premagati tuje vplive. Poudarili so, da so poskusi ruskega vmešavanja propadli.

Donald Trump se je sestal z Benjaminom Netanjahujem v Beli hiši, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Gazo. Trump je izrazil zaupanje v skorajšnjo končanje vojne v Gazi in si prizadeval doseči dogovor glede mirovnega načrta. Pričakuje se, da bo Trump pozval Netanjahuja, naj se odpove aneksiji Zahodnega brega in sprejme amnestijo za voditelje Hamasa, ki bodo odložili orožje. Minister Bezalel Smotrich pa je predstavil šest pogojev, od katerih njegova stranka ne želi odstopati v zvezi z Gazo.

Dvanajst držav, med njimi Španija, Združeno kraljestvo, Francija, Japonska in Savdska Arabija, je napovedalo novo koalicijo za financiranje palestinske oblasti, ki se sooča s težavami likvidnosti zaradi zadrževanja davčnih prihodkov s strani Izraela. Poleg tega je več evropskih držav, vključno s Francijo, Belgijo in Luksemburgom, priznalo državo Palestino, kar se je zgodilo po skoraj dveh letih vojne v Gazi.

Ameriški State Department je napovedal razveljavitev vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku. Petro naj bi pozval ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov, kar so ZDA označile za 'neodgovorno in vnetljivo dejanje'. Petro je med protestom pozval k oblikovanju globalne vojske za osvoboditev Palestine in kritiziral Izrael.

Ameriško zunanje ministrstvo je preklicalo vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru po njegovem pozivu ameriškim vojakom k neposlušnosti predsedniku Trumpu med protestom v New Yorku. Hkrati pa podjetje CoreCivic, ki je povezano s politiko in je bilo tarča tožb in zvezne preiskave, zaposluje osebje za podporo Trumpovi kampanji deportacij v okolici Chicaga, s čimer izkorišča njegovo agresivno politiko priseljevanja.

Donald Trump je napotil vojsko v Portland za zaščito pred protestniki Antife in drugimi 'domačimi teroristi' ter odobril uporabo 'polne sile'. Ameriško zunanje ministrstvo je preklicalo vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih izjav na protestu v New Yorku, v katerih je pozival ameriške vojake k neposlušnosti.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pripravljenost za premestitev nekaterih tekem svetovnega prvenstva v nogometu leta 2026, ki ga bodo gostile ZDA, Kanada in Mehika, zaradi varnostnih razlogov. ZDA naj bi gostile 78 od 104 srečanj, pri čemer je med enajstimi mesti gostitelji več demokratskih središč. Trump je odprl možnost zamenjave mest gostiteljev, če ocenijo, da so ta nevarna.

Venezuelanski zunanji minister Yván Gil je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov poudaril, da Venezuela ni grožnja nobeni državi in obsodil "vojaško grožnjo" Združenih držav Amerike kot kršitev Ustanovne listine ZN. Gil je izpostavil številne agresije ZDA in njihovih zaveznikov, ki jih vidi kot večoblično vojno proti suverenosti Venezuele, ter zatrdil, da se Venezuela ne bo nikoli odpovedala svoji suverenosti.

Slovaški parlament je sprejel ustavno reformo, ki priznava zgolj dva spola (moškega in ženskega), omejuje spolno vzgojo in posvojitve dovoljuje le heteroseksualnim parom. Poleg tega zakonodaja daje prednost nacionalni zakonodaji pred evropsko, kar je premier Robert Fico označil za zgodovinski korak. Sprejetje teh sprememb je sprožilo polemike in konflikte z Evropsko unijo.

Britanski mediji poročajo, da naj bi nekdanji premier Združenega kraljestva, Tony Blair, prevzel vodstvo prihodnje prehodne oblasti v Gazi. Blair naj bi sodeloval v pogovorih z administracijo Donalda Trumpa in drugimi predstavniki o prihodnosti palestinskega ozemlja po koncu vojne. Njegov urad zanika podporo kakršnemu koli načrtu, ki bi razselil palestinsko prebivalstvo.

Iran in Rusija sta tik pred ponovno uvedbo sankcij ZN sklenila dogovor o gradnji štirih jedrskih elektrarn v Iranu. Pogodba, vredna 25 milijard dolarjev, predvideva izgradnjo central na jugu države. Dogovor je bil sklenjen, preden so Združeni narodi ponovno uvedli sankcije proti Iranu.

V Moldaviji so potekale napete parlamentarne volitve, ki so potekale v ozračju obtožb o ruskem vmešavanju. Premier Moldavije je izjavil, da Rusija načrtuje "elektronski državni udar", in izrazil pripravljenost na vse scenarije. Predsednica Maia Sandu je obtožila Rusijo poskusov vplivanja na volitve s podkupovanjem in dezinformacijami. Nekdanji predsednik Igor Dodon je obtožil Zahod vmešavanja v volilno kampanjo in pozval ljudi na proteste po volitvah. Obtožil je tudi aktualno predsednico Maio Sandu, da je nakazala možnost razveljavitve volitev.

Govor izraelskega premierja Netanjahuja v ZN je naletel na neodobravanje in sprožil proteste. V New Yorku se je zbralo več kot 2000 protestnikov, njegov govor pa je postal tudi točka spora v newyorški kampanji za župana. Prebivalci Gaze so izrazili razočaranje nad govorom. Kolumbijski predsednik Petro je pred sedežem ZN pozval k oblikovanju globalne oborožene sile za osvoboditev Palestincev, zaradi česar naj bi mu ZDA preklicale vizum. Solidarnostni protesti s Palestinci so potekali tudi v Bengaluruju.

Iran in Rusija sta podpisala dogovor v vrednosti 25 milijard dolarjev za izgradnjo štirih jedrskih elektrarn v Siriku, v provinci Hormozgan na jugu Irana. Pogodbo sta sklenila Iran Hormoz in Rosatom.

Google je priznal, da je Bidenova administracija pritiskala na podjetje, da odstrani zakonite vsebine, povezane s koronavirusom. Nekdanja izvršna direktorica YouTube, Susan Wojcicki, je priznala, da je platforma odstranila več kot milijon videoposnetkov o COVID-u med pandemijo, pri čemer je neposredno sodelovala z vladnimi predstavniki, vključno z Bidenovo ekipo, CDC in Fauciejem. To naj ne bi bila "moderacija vsebine", temveč vladna cenzura.