Evropsko sodišče je odločilo, da lahko Italija pospeši deportacije migrantov v »varne« države. Gibanje Pet zvezd (M5S) je pozvalo Italijo, naj sledi Sloveniji pri uvedbi embarga na orožje Izraelu, ki vključuje prepoved izvoza, uvoza in tranzita.
Evropska unija je pozitivno ocenila odločitev Združenih držav Amerike o omejitvi carin na 15 % za evropske izdelke. Evropski komisar za trgovino, Maroš Šefčovič, je to označil kot prvi rezultat trgovinskega sporazuma med EU in ZDA, ki naj bi prispeval k stabilnosti gospodarstva. Kljub temu je Šefčovič poudaril, da se delo na trgovinskem sporazumu nadaljuje.
Kambodža je napovedala, da bo nominirala Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado za mir zaradi njegove vloge pri končanju tajsko-kamboškega obmejnega spora. Podpredsednik vlade Sun Chanthol je potrdil to odločitev. Bela hiša je ponovila trditve, da si Trump zasluži nagrado, saj naj bi posredoval pri številnih mirovnih sporazumih.
Donald Trump je pozval upravo Federal Reserve, naj prevzame nadzor nad centralno banko od predsednika Jeromea Powella, ker Powell ni znižal obrestnih mer. Trump trdi, da inflacija ni problem, čeprav meritve kažejo 2,6-odstotno letno rast, kar presega ciljno vrednost.
Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je izjavil, da se je francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu pridružilo 14 zahodnih držav, vključno s Kanado in Avstralijo, pri izražanju želje po priznanju palestinske države. V zadnjih dneh se sicer intenzivno pojavljajo napovedi o prihajajočem priznanju palestinske države s strani več vlad, tudi tistih, ki so bile doslej tesne zaveznice Izraela.
Znanstveniki so obtožili ameriško vlado, da je v poročilu o podnebnih spremembah izkrivila znanstvene študije. Poročilo, ki ga je objavil ameriški oddelek za energijo, naj bi napačno navajalo raziskave z namenom zmanjšanja vpliva človekove dejavnosti na globalno segrevanje. Dokument izpostavlja argumente, ki so privedli do tega, da je Trumpova administracija razveljavila ključno odločitev iz leta 2009 o regulaciji emisij toplogrednih plinov, kar dodatno ogroža boj proti podnebnim spremembam v Združenih državah.
ZDA so uvedle začasno 20-odstotno carino na tajvanske izdelke. Tajvan je kljub napetostim z Washingtonom napovedal nadaljevanje pogajanj z ZDA. Trumpova administracija razmišlja o dodatnih carinah na čipe, ki so glavni izvozni artikel Tajvana.
Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno pozval ameriško centralno banko (Fed), naj zniža obrestne mere, kar bi lahko vplivalo tudi na perujsko gospodarstvo. Brazilski podpredsednik Geraldo Alckmin pa je napovedal pripravo načrta za pomoč sektorjem brazilskega gospodarstva, ki jih je prizadela Trumpova tarifa. Medtem pa ameriški finančni minister Scott Bessent izraža prepričanje v skorajšnji dogovor z Kitajsko, čeprav ostajajo še nekateri tehnični detajli, ki jih je treba uskladiti.
Donald Trump je obnovil kritike na račun predsednika Federal Reserve Jeromea Powella, potem ko centralna banka ni znižala obrestnih mer, s čimer se je končalo kratkotrajno premirje. Trump je Powella ponovno kritiziral dan po tem, ko je ameriška centralna banka ohranila obrestne mere nespremenjene z rezultatom glasovanja 9-2.
Potrošniška poraba v ZDA se je junija povečala za 0,3 %, kljub višjim cenam zaradi carin. Inflacija v ZDA je junija narasla na 2,6 %. Pričakuje se, da se bodo cene dobrin v drugi polovici leta še zvišale, saj bodo podjetja višje stroške uvoznih dajatev prenesla na potrošnike. Jerome Powell je zavzel bolj restriktiven ton, kar je vplivalo na trg kriptovalut. Gospodarstvo Hong Konga je v drugem četrtletju zraslo za 3,1 %.
Kanada je napovedala, da bo septembra na zasedanju Združenih narodov priznala državo Palestino, kar je povzročilo pritisk na Izrael. Premier Mark Carney je dejal, da je ta poteza potrebna za ohranitev miru. Odločitev je sprožila nasprotovanje Izraela, ameriški predsednik Donald Trump pa je zagrozil s trgovinskimi ovirami državi, ki bi priznala Palestino. Združeno kraljestvo in Francija naj bi podpirali kanadsko pobudo.
V Braziliji je bil podpisan zakon, ki prepoveduje uporabo živali pri testiranju kozmetike, pri čemer imajo sanitarne oblasti dve leti časa za uvedbo alternativnih metod. Hkrati se brazilske oblasti soočajo z izzivom varovanja ogroženih modrih arar v Bahii, saj je smrtonosni virus prizadel populacijo, ki je del projekta ponovne naselitve v naravo. Projekt izvajata nemška nevladna organizacija ACTP in brazilska družba Blue Sky, dogaja pa se sredi spora med nevladno organizacijo in vlado.
Francesca Albanese, posebna poročevalka ZN o razmerah na palestinskih ozemljih, ne izključuje vstopa v politiko, vendar poudarja, da se želi osredotočiti na svoje delo v Gazi, dokler se razmere tam ne izboljšajo. Medtem je Slovenija uvedla embargo na ves uvoz in izvoz orožja v Izrael in iz njega, ter prepovedala tranzit orožja skozi svoje ozemlje. Ukrep je odraz nezadovoljstva s pomanjkanjem odločnejšega odziva Evropske unije na dogajanje v Gazi. Španija je največja uvoznica izraelskega orožja med državami EU od februarja do maja 2025.
Brazilija se je znašla v središču dveh pomembnih novic. Nekdanji brazilski predsednik Lula da Silva je za New York Times izjavil, da vlada Donalda Trumpa ni želela dialoga glede carin, kljub vsaj desetim poskusom srečanja z ameriško državno sekretarko. Medtem je zvezna policija v Roraimi sprožila operacijo proti domnevnemu kupovanju glasov za občinske volitve leta 2024, v katero naj bi bili vpleteni zvezna poslanka Helena Lima (MDB), njen mož, poslovnež Renildo Li, in predsednik CBF.
Bela hiša je potrdila uvedbo 25-odstotnih carin na indijski uvoz, ki stopijo v veljavo 1. avgusta. Te carine so bile uvedene zaradi indijskih nakupov energije in orožja od Rusije. Čaka se tudi, kako se bo Indija odzvala na te ukrepe in napovedane »kazni«.
Približno petnajst zahodnih držav je pozvalo mednarodno skupnost, naj utre pot za globalno priznanje palestinske države, medtem ko je Združeno kraljestvo napovedalo, da bo Palestino priznalo septembra, če Izrael ne bo izpolnil določenih pogojev. Premier Keir Starmer je potrdil to namero. Družine izraelskih talcev, ujetih v Gazi, so izrazile nasprotovanje tej nameri Francije in Združenega kraljestva, češ da bi to pomenilo nagrajevanje terorizma.
Avstralija je objavila, da bo uporabila svoje obstoječe zakone o družbenih omrežjih za prepoved dostopa do platforme YouTube za otroke, mlajše od 16 let. Cilj te poteze je zaščititi mlade pred škodljivimi »plenilskimi algoritmi« in posnemati že lani napovedano prepoved dostopa do družbenih omrežij, kot so Facebook, TikTok in Instagram, za to starostno skupino.
Upravna regija São Sebastião v Braziliji je predstavila Vodnik za obvladovanje tveganj, namenjen usmerjanju javnih uslužbencev pri praksah nadzora, integritete in odločanja. Hkrati je Generalna kontrola Republike Dominikanske republike (CGR) predstavila svoj strateški načrt za obdobje 2025–2028, s katerim želi okrepiti notranji nadzor in učinkovitost institucije.
Novi geogospodarski študiji brazilske nacionalne agencije za nafto (ANP) so razkrili tri potencialno bogata raziskovalna območja v pre-solu v bazenu Campos. Ta območja bi lahko znatno povečala proizvodnjo nafte in zemeljskega plina v Braziliji, kjer pre-sol že zdaj prispeva skoraj 80 % celotne proizvodnje. Medtem so se guvernerji konzorcija Severovzhod sestali z brazilskim predsednikom Lulo, da bi razpravljali o napovedanih ameriških izvoznih tarifah, ki bi lahko vplivale na brazilske izvozne strategije.
Palestinski aktivist Owdeh Hathaleen, ki je sodeloval kot svetovalec pri oskarjem nagrajenem dokumentarcu "No Other Land" (Brez druge dežele), je bil ustreljen in ubit s strani izraelskega naseljenca na okupiranem Zahodnem bregu. Incident so potrdile priče. Isti viri omenjajo tudi primer Hamdana Ballala, so-direktorja istega dokumentarca, ki je bil aretiran in pretepen s strani naseljencev, a kasneje izpuščen. Dokumentarec "No Other Land" je prejel oskarja, kar je dogodku dodalo mednarodno razsežnost.