APDEJT.si

Ameriška sekretarka za nacionalno varnost Kristi Noem je med obiskom v Argentini izjavila, da bo postopek za odpravo vizumov za argentinske državljane verjetno trajal dlje kot eno leto. Ta izjava je bila podana po srečanju z argentinskim predsednikom Javierjem Mileijem, kjer so formalno začeli pogovore o vključitvi Argentine v program Visa Waiver. Medtem ko Argentina napreduje pri pogajanjih o vizumski oprostitvi, so se med obiskom Noemove v Argentini pojavile tudi informacije o usklajenosti med Belo hišo in argentinsko vlado, v nasprotju z razmerjem med ZDA in Brazilijo, ki se sooča z morebitnimi 50-odstotnimi carinami Donalda Trumpa na uvožene izdelke.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil ultimat za prekinitev ognja v Ukrajini v roku 10 do 12 dni, saj je izrazil, da Putin "ubija ljudi". Poročali so tudi, da sta predsednika razpravljala o izvajanju trgovinskega sporazuma med Združenim kraljestvom in ZDA. Trump je zavrnil navedbe, da je risal ženske v povezavi s pismom, ki naj bi ga poslal Jeffreyju Epsteinu, in dejal, da so Epsteinove dokumente obravnavali "ničvredneži". Poleg tega je Trump podal obljubo glede krize v Gazi, ki je sprožila več vprašanj kot odgovorov.

Nekdanji brazilski minister za rudarstvo in energijo, Adolfo Sachsida, je predlagal amnestijo in ukinitev preiskav za preprečitev uvedbe carin s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi začele veljati 1. avgusta. Sachsida meni, da je 'čas za poenotenje Brazilije'. Na drugi strani je brazilski predsednik Lula kritiziral Bolsonara in Trumpa ter njuno sodelovanje označil za 'pomanjkanje patriotizma in značaja', zlasti zaradi grožnje ZDA z uvedbo carin, ki naj bi jih spodbudil Eduardo Bolsonaro.

Donald Trump je zagrozil z ovadbo proti Beyoncé, Oprah in Kamali Harris zaradi domnevnega nezakonitega financiranja demokratske stranke. Poleg tega je izrazil zaskrbljenost zaradi lakote v Gazi, saj je na televiziji videl lačne otroke.

Volitve v Venezueli so pokazale, da je opozicija zmagala v ključnih bogatejših občinah metropolitanske regije Caracas, kot so Chacao, Baruta in El Hatillo. Vladajoči Združeni socialistični stranki Venezuele (PSUV) je medtem uspelo obdržati nadzor nad glavno občino Libertador v Caracasu, kjer so sedeži državnih oblasti, ter zmagati na 285 od skupno 335 občin v državi. Opozicija je tako prevzela nadzor nad 50 občinami, kar nakazuje deljene rezultate na teh volitvah.

Mednarodne organizacije in strokovnjaki so opozorili na povečano tveganje lakote v Gazi, kjer poročajo o naraščajočem številu smrti zaradi podhranjenosti. V Združenih narodih je potekala konferenca o vzpostavitvi dvodržavne rešitve na Bližnjem vzhodu, pri čemer so se razpravljavci osredotočili na zaostrovanje humanitarne situacije v Gazi. Konferenca je bila zaznamovana s pritiski na Izrael in bojkotom s strani Združenih držav Amerike, kar kaže na globoke razlike v pogledih glede reševanja konflikta.

Maduro je napovedal sklic Sveta zvezne vlade z novoizvoljenimi župani in guvernerji, da bi pospešili izvajanje projektov. Poudaril je, da je njegova stranka PSUV zmagala na 285 od 335 občinskih volitev, ter da so zmagali v 23 od 24 prestolnic držav.

Združene države Amerike bodo s 1. avgustom uvedle nove carine, ki bodo najbolj prizadele Brazilijo. Na izvoz brazilskega blaga naj bi bil uveden 50-odstotni davek. Poleg Brazilije bodo prizadete tudi druge države in Evropska unija. Sekretar za trgovino ZDA je potrdil, da ne bo podaljšanja roka za uveljavitev teh nadomest, ki jih je napovedal predsednik Donald Trump.

Jordanija in Združeni Arabski Emirati so izvedli tri zračne spuste s skupno 25 tonami humanitarne pomoči v Gazo. Medtem pa se Gaza, zaradi izraelske ofenzive in omejitev pri dostavi pomoči, vse bolj približuje množični lakoti, kjer ni na voljo ničesar za nakup.

Venezuelski volivci so se v nedeljo, 27. julija, udeležili dvojne volilne akcije, ki je združila občinske volitve in prvo nacionalno posvetovanje za mladino. Na voljo je bilo več kot 15.000 volilnih centrov. V Maturínu so volivci izrazili zadovoljstvo nad državljanskim duhom in pretočnostjo volitev.

V Gazi tisoče otrok, vključno z 40.000 dojenčki, umira zaradi lakote in podhranjenosti, saj jim primanjkuje mleka in osnovne humanitarne pomoči. Hamasovo vodstvo Gaze je opozorilo, da bi lahko v kratkem umrlo več kot 100.000 otrok, mlajših od dveh let. Medtem ko Izrael trdi, da distribuira pomoč, poročila kažejo na obupne razmere, kjer so bile kot posledica izraelskega blokadnega režima doslej zabeležene smrti 127 oseb, od tega 85 otrok. Mednarodna skupnost izraža ogorčenje nad blokado pomoči, ki vodi v katastrofalne humanitarne posledice.

Ob obisku predsednika ZDA Donalda Trumpa na Škotskem so bili predvideni protesti, zato je bil vzpostavljen močan varnostni načrt. Trump se je pred načrtovanimi srečanji z voditeljico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in britanskim premierjem Keirjem Starmerjem mudil na golfu v svojem resortu Trump Turnberry. Von der Leynova je v Škotsko potovala z upanjem na dosego uravnoteženega trgovinskega sporazuma z ZDA, ki bi se izognil trgovinski vojni po 1. avgustu.

Upokojeni brazilski general Mário Fernandes je pred sodiščem priznal, da je ustvaril načrt z imenom "puñal verde y amarillo" (zeleno-rumeni bodalo) za atentat na predsednika Luiza Inácia Lulo da Silvo in podpredsednika Geralda Alckmina. Načrt je bil del prizadevanj za ohranitev oblasti Jairja Bolsonara med poskusom državnega udara po predsedniških volitvah leta 2022. Fernandes, ki je bil tudi svetovalec v Bolsonarovi predsedniški palači, je priznal tudi načrte za atentat na sodnika Vrhovnega sodišča Alexandreja de Moraesa. Poskus udara in načrti naj bi bili preprečeni.

Donald Trump je ponovno kritiziral Hamas, češ da ne želijo dogovora, in dvomil v pomen francoskega predsednika Macrona ter pogajanj z EU. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi zaradi izraelskih napadov po podatkih Hamasa doseglo 59.676, kar je posledica uničujoče ofenzive, ki je prizadela dostop do hrane, zdravstva in varnih zatočišč. Več kot 70 % žrtev naj bi bilo civilistov. Ameriška ambasada v Libiji je zanikala govorice o načrtih za preselitev Palestincev iz Gaze v Libijo, ki so se pojavile po obisku ameriškega odposlanca. Argentinski intelektualci in pisatelji izražajo zaskrbljenost in kritizirajo mednarodno skupnost zaradi "masovne lakote" v Gazi in neukrepanja ob konfliktu, ki se je zaostril po napadu Hamasa oktobra 2023.

Kremlj je izrazil dvom o možnosti, da bi Rusija in Ukrajina dosegli sporazum v času, ki ga je postavil Trump, saj so stališča obeh strani "diametralno nasprotna". Zaradi tega naj bi bil vrh Putin-Zelenski v avgustu malo verjeten. Poleg tega je Kremlj opozoril na dejanja Natovih sil, ki naj bi simulirala obsežno agresijo proti Rusiji, vključno s stalnim opazovanjem podmornic v bližini ruskih meja.

Bela hiša je ostro kritizirala risano serijo "South Park" zaradi epizode, ki je satirično obravnavala predsednika Donalda Trumpa. Po poročilih naj bi bil Trump zaradi prikazanih šal izredno jezen. Serija, znana po svojih kontroverznih temah, je trenutno v svoji 27. sezoni in pogosto nagovarja aktualne dogodke v ZDA.

Argentina je dosegla tehnični dogovor z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) za prvo revizijo novega programa, kar ji omogoča prejemanje 2 milijard dolarjev. V zameno za finančno pomoč je argentinska vlada ukinila številne kapitalske in devizne omejitve, ki so bile v veljavi od leta 2019. Odobritev s strani IMF predstavlja nov sveženj finančnih sredstev za državo.

Mednarodni denarni sklad (FMI) je sporočil, da je dosegel tehnični dogovor z argentinsko vlado glede prve revizije posojilnega programa, kar omogoča izplačilo približno 2 milijard dolarjev. Sklad je pohvalil "dobro začetni program", ki ga podpirajo nadaljnje restriktivne makroekonomske politike, in poudaril napredek pri izvajanju načrta argentinskega gospodarskega ministra Luiza Caputoja. Čeprav je tehnična odobritev že dosežena, končna potrditev s strani upravnega odbora FMI še sledi, predvidoma konec julija. Minister Caputo je poudaril, da bo novi dogovor Argentini omogočil ponoven dostop do mednarodnih finančnih trgov in krepitev deviznih rezerv centralne banke.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je vložila tožbo zoper mesto New York zaradi njegovih politik »svobodnega mesta« (sanctuary city). Vlada trdi, da te politike ovirajo zvezno izvrševanje imigracijskih zakonov in so prispevale k nedavnemu streljanju na carinskega uslužbenca. Tožba, ki jo je vložilo Ministrstvo za pravosodje, obtožuje mestne oblasti, da sodelujejo pri zaščiti migrantov in diskriminirajo varnostne sile. New York je namreč eno od tako imenovanih »svobodnih mest«, kjer policija lahko zavrne sodelovanje s predstavniki imigracijskih oblasti, če nimajo sodnega naloga ali naloga za aretacijo.

Japonska je z Združenimi državami Amerike podpisala trgovinski sporazum, ki vključuje obljubo Japonske o naložbi 550 milijard ameriških dolarjev v ZDA ter zmanjšanje ameriških carin na japonske izdelke na 15 %. Kljub temu so se pojavile kritike, da so ZDA v pogajanjih popustile preveč. Ameriški proizvajalci vozil namreč opozarjajo, da sporazum favorizira japonske tekmece in ogroža ameriško trgovinsko politiko, saj pogoji niso povsem jasni in bi lahko vodili v škodo za domačo avtomobilsko industrijo.