APDEJT.si

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump sta se dogovorila o trgovinskem sporazumu med EU in ZDA, ki naj bi odpravil mesece negotovosti za evropska podjetja. Ameriški minister za trgovino je potrdil, da ne bo podaljšanja moratorija na uvedene carine, ki poteče 1. avgusta, kar pomeni, da bodo carine takrat začele veljati.

Sirija naj bi septembra izvedla prve parlamentarne volitve po koncu vladavine Bašarja al Asada. Volitve za novo narodno skupščino naj bi potekale okoli 15. do 20. septembra, kot je sporočil vodja volilnega procesa za sirsko tiskovno agencijo SANA. Nekateri viri poročajo, da gre za posredne volitve, kjer naj bi dve tretjini članov novega, prehodnega parlamenta izbrale lokalne volilne službe, preostale pa naj bi imenoval prehodni predsednik.

Premier Unal Üstel je poudaril, da napadi na osebne pravice niso oblika svobode izražanja ali medijske svobode. Izpostavil je, da so tisti, ki ne razumejo svobode izražanja, njeni sovražniki. Üstel je omenil, da se bo odločno nadaljeval pravni postopek zoper objave, ki so bile deležne javne razprave, zlasti tiste, ki so bile usmerjene proti ustanovnemu predsedniku Raufa Denktaşu.

Med propalestinsko demonstracijo v Berlinu je izbruhnilo nasilje, kar je privedlo do 17 poškodovanih policistov in 57 aretacij. Nemška policija je incident označila za "motenje javnega reda". Demonstracija je potekala v okviru dogodkov Pride, kar dodaja dodatno plast zapletenosti dogajanja.

Več organizacij je obsodilo knjigo, ki naj bi vsebovala obtožbe proti ustanovnemu predsedniku Raufu Raifu Denktashu. Kritike so bile usmerjene tako proti knjigi kot proti njenemu avtorju.

Rusija je zaradi varnostnih pomislekov odpovedala veliko pomorsko parado ob dnevu ruske mornarice, je sporočil Kremelj. Namestnik tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrij Peskov je poudaril, da so varnostni razlogi najpomembnejši. V ločeni izjavi je Peskov prav tako obtožil Kijev in zahodne države, da zavračajo diplomatske rešitve za konflikt v Ukrajini, medtem ko Rusija daje prednost političnim in diplomatskim sredstvom za rešitev spora.

Grški pogajalec Menelaos Menelau je izjavil, da turška stran ni pokazala dovolj prožnosti med nedavnim neformalnim večstranskim srečanjem v New Yorku, kar je oviralo doseganje dogovora. Poudaril je, da je bil prav pomanjkljiv odziv turške strani vzrok, da se srečanje ni zaključilo z napredkom.

Novice s spletnih strani kibrisgazetesi.com in haberkibris.com poročajo, da se ciprsko vprašanje vse bolj nagiba k delitvi otoka. V preteklosti so se o tem vprašanju intenzivno pogajali znotraj Združenih narodov (uN) in s strani treh jamstvenih držav (Turčija, Združeno kraljestvo in Grčija), danes pa so se razprave zožile na t.i. ukrepe za krepitev zaupanja (GYÖ).

Sin ustanovnega predsednika Severnega Cipra, Rauf Raif Denktaş, Serdar Denktaş, je javno obsodil knjigo, ki naj bi vsebovala žaljive izraze do njegovega očeta. Izrazil je nezadovoljstvo nad tovrstnimi napadi na "na zgodovino vpisanega vodjo" in poudaril, da jih javnost kot celota ne sprejema. Serdar Denktaş se je obenem zahvalil vsem, ki so javno izrazili podporo in obsodili domnevne žalitve, vključno s predsednikom Ersinom Tatarjem, nekdanjim predsednikom Talatom, premierjem Üstelom, predsednikom CTP Erhürmanom, predsednikom parlamenta ter številnimi organizacijami civilne družbe in državljani.

Minister za narodno izobraževanje Nazım Çavuşoğlu se je v okviru obiska v Azerbajdžanu srečal z diplomanti univerz s Severnega Cipra, ki v Azerbajdžanu opravljajo različne funkcije. Na srečanju je poudaril pomen izobraževalnega in kulturnega sodelovanja med obema državama ter napovedal korake za krepitev odnosov s pomočjo štipendij in promocijskih dejavnosti. Diplomanti so zaključili študij na področjih prava, arhitekture, poslovnih ved in ekonomije.

Po mesecih mednarodnih pritiskov in opozoril humanitarnih organizacij o širjenju lakote v palestinski enklavi, so se iz Egipta proti Gazi premaknili tovornjaki s humanitarno pomočjo. Dogodek je sledil po poročilih o naraščajoči mednarodni obsodbi izraelskih dejanj, ki naj bi povzročala stradanje palestinskega prebivalstva, medtem ko vlade izražajo solidarnost s prebivalci Gaze kljub prizadevanjem nekaterih držav, da bi omejile pretok informacij.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija septembra na Generalni skupščini Združenih narodov slovesno priznala palestinsko državo. Ta odločitev je povzročila diplomatske napetosti v diplomatskih krogih od Bližnjega vzhoda, prek Evrope, vse do Washingtona. Napoved ni prišla nepričakovano, saj naj bi jo poganjala frustracija in zaskrbljenost zaradi razmer v Gazi. Macron je sicer prvi zahodni član Varnostnega sveta ZN, ki je sprejel takšno potezo.

Egipt je v nedeljo poslal konvoje humanitarne pomoči proti Gazi, medtem ko je izraelska vojska napovedala takšne premire za olajšanje dostave. Vozila s pomočjo so se premikala iz Egipta v Gazo, kot je poročal egiptovski državni televiziji. Novica nakazuje premike v prizadevanjih za zagotavljanje humanitarne podpore območju.

Minister za javna dela in promet Erhan Arıklı je na družbenih omrežjih ostro obsodil nedavno izшло knjigo, ki naj bi vsebovala težke žaljivke na račun ustanovnega predsednika Republike Severni Ciper Rauf Raifa Denktaşa. Arıklı je avtorja knjige označil za "gnusno bitje" in se ob tem spomnil zgodbe "Pič" Ömerja Seyfettina, kar nakazuje na globoko razočaranje in jezo nad tovrstnimi publikacijami.

Predsednik parlamenta Severnega Cipra, Ziya Öztürkler, je obsodil knjigo, ki naj bi vsebovala neutemeljene in žaljive trditve o ustanovnem predsedniku Raufu Raifu Denktaşu. Öztürkler je poudaril, da takšne obtožbe škodijo ne le Denktaşu, ampak tudi boju in spominu ciprskih Turkov, ter pozval k zaščiti nacionalnih vrednot. Označil je obtožbe za nesprejemljive in nizkotne.

Med obiskom na Škotskem je ameriški predsednik Donald Trump kritiziral Evropo zaradi vetrnih elektrarn in migracij, še preden se je srečal s predsednico Evropske komisije. Medtem so se sirski in izraelski uradniki dogovorili za nadaljnje pogovore za zmanjšanje napetosti, potem ko v prvih pogajanjih pod okriljem ZDA ni bil dosežen noben dokončen sporazum.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v pogovoru za časnik La Repubblica izrazila zadržanost do francoske odločitve o priznanju Palestine, če ta ne razpolaga z lastno državo. Poudarila je, da takšno dejanje, brez predhodnega obstoja države, lahko deluje negativno pri doseganju cilja, kar je omenila tudi v pogovorih s predsednikom palestinske oblasti in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.

Kitajska je pozvala vse države k vzpostavitvi enotnega regulativnega okvira za razvoj in varnost umetne inteligence (UI). Premier Li Qiang je predlagal ustanovitev globalnega organa za sodelovanje na področju UI, s čimer bi spodbudili usklajeno ukrepanje med državami. Ta pobuda izpostavlja potrebo po mednarodnem sodelovanju pri oblikovanju prihodnosti UI.

Ameriški predsednik Donald Trump je prispel na Škotsko na zasebni obisk, kjer se je posvetil golfu na svojem igrišču v Turnberryju. Obisk je sovpadel s pomembnimi pogajanji z Evropsko unijo o trgovinskem sporazumu. Med Trumpovim prihodom so se pojavila vprašanja o njegovih povezavah z diskreditiranim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom, predsednik pa je pred Evropo izrekel opozorila glede imigracije. Trumpov obisk je spremljala napoved protestov po vsej državi, medtem ko je sam užival v golfu s svojim sinom Ericom.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija septembra priznala palestinsko državo. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je to izjavo označil za nepomembno, češ da Macronove besede nimajo teže, čeprav ga sicer ceni kot osebo.