APDEJT.si

Ameriški in kitajski pogajalci so v Stockholmu zaključili pogovore o podaljšanju trgovinskega premirja in se zavezali k prizadevanjem za njegovo podaljšanje. Kljub temu, da srečanje ni prineslo takojšnjih rezultatov glede dolgoročnega dogovora, sta strani izrazili željo po srečanju med predsednikoma Xijem in Trumpom, kar nakazuje na preprečitev takojšnje eskalacije trgovinske vojne. Zadnjo besedo pri odločitvi o podaljšanju premirja pa bo imel ameriški predsednik Trump.

Nadaljuje se razprava o domnevni kratkoročni prekinitvi ognja, ki jo je predlagal Donald Trump. Kremlj je to komentiral in poudaril, da se ruska "posecialna operacija" nadaljuje. Medtem je finski predsednik Sauli Niinistö razkril, da je Trumpa opozoril glede Putinovih taktik med njunim srečanjem v Helsinkih leta 2018. Poudaril je, da le diplomacija lahko ustavi vojno med Rusijo in Ukrajino. Poleg tega je Putinov zaveznik opozoril, da je Trump naredil "še en korak k vojni z Rusijo".

Interno elektronsko sporočilo izvršnega urednika BBC je razkrilo domnevno pristranska navodila o pokrivanju humanitarne situacije v Gazi, kar je sprožilo kritike glede nepristranskosti britanske javne radiotelevizije. Po navedbah sporočila naj bi bili novinarji usmerjeni k temu, da za neuspehe pri distribuciji pomoči v Gazi krivijo Izrael in zavračajo nasprotne pripovedi. To nakazuje, da je BBC izdala predpisana in pristranska navodila glede poročanja o konfliktu.

Predsedniki vodilnih izraelskih akademskih institucij so pozvali premierja Netanjahuja k takojšnjemu humanitarnemu ukrepanju v Gazi in obsodili ekstremistično retoriko. Medtem je Francija napovedala zračne dostave humanitarne pomoči v Gazo v prihodnjih dneh, potem ko je mednarodna nadzorna organizacija, ki jo podpira ZN, potrdila, da se v Gazi odvija "najslabši scenarij lakote".

Britanski premier Keir Starmer je danes popoldne sklical nujni sestanek kabineta, da bi določil pot do miru v Gazi, medtem ko se sooča z naraščajočimi pozivi k takojšnjemu priznanju palestinske države. Starmer je dejal, da je britanska javnost 'zgražena' nad prizori obupa v Gazi, razprava o morebitnem priznanju palestinske države pa bi lahko potekala 'v nekaj mesecih'. Sestanek je sledil tudi kritikam Donalda Trumpa, ki je Izrael kritiziral zaradi izstradanja civilistov.

Svetovna agencija Združenih narodov za hrano je opozorila na lakoto v Gazi in navedla, da Izrael prepušča premalo hrane. Nizozemska vlada je prepovedala vstop izraelskim ministrom. Poročali so tudi o izgubah izraelske vojske, saj je od oktobra 2023 umrlo skoraj tisoč vojakov, 3.769 primerov obolenj pa je bilo že priznanih, medtem ko je še 9.000 primerov v postopku.

Evropska komisija je pod pritiskom več držav članic EU predlagala delno prekinitev sodelovanja Izraela v raziskovalnem programu EU. Od leta 1996 je Izrael sodeloval v raziskovalnih programih EU, vendar Komisija zdaj priporoča omejitve financiranja za izraelske podjetnike. Ta poteza je posledica naraščajočega pritiska, povezanega z razmerami v Gazi.

Tajska je obtožila Kambodžo kršitve prekinitve ognja, kar je privedlo do preložitve srečanja med državama. V noči na torek so se med državama zvrstile strelske izmenjave, ki pa naj bi se medtem umirile.

Nemški kancler je izrazil olajšanje ob doseženem trgovinskem dogovoru z ZDA, čeprav je splošno vzdušje v EU po dogovoru z Donaldom Trumpom nekoliko "ernüchterung" (streznitev). Dogovor je sicer preprečil trgovinsko vojno, vendar naj bi ga morale članice EU sprejeti zaradi pomanjkanja alternative. Medtem ko nekateri v Bruslju dogovor označujejo kot "najboljši možni", ga drugi kritizirajo kot sporazum, kjer so bile EU izsile znatne koncesije. V primerjavi s tem naj bi Velika Britanija dosegla bistveno boljši trgovinski dogovor, kar postavlja pod vprašaj moč EU kot "velikega gospodarskega bloka".

Evropska unija in Združene države Amerike so sklenili trgovinski dogovor, ki naj bi prinesel stabilnost, kot je poudarila Ursula von der Leyen. Kljub temu pa strokovnjaki izražajo dvome o utemeljenosti tega argumenta. Finski strokovnjak za trgovinsko politiko Heli Siikaluoma vidi v sporazumu zmanjšanje negotovosti in upa, da bo EU lahko odprla nove trge v Aziji.

Kitajska vlada je uvedla subvencije za varstvo otrok z namenom povečati rodnost, ki je v zadnjih treh letih upadla. Ukrep naj bi spodbudil državljane k večjemu številu otrok, saj se Kitajska sooča z demografskimi izzivi.

Strokovnjaki so izrazili močno zaskrbljenost glede trgovinskega sporazuma med EU in ZDA, saj menijo, da spodkopava verodostojnost trgovinske politike EU. Kljub temu, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sporazum označila za stabilizacijskega, so se pojavile kritike, da EU ni uspela doseči tako ugodnega dogovora kot Združeno kraljestvo. Občutek navdušenja na borzi Damrak je bil kratkotrajen, saj so prevladale skrbi glede tarif. Poleg tega je bila izražena bojazen, da bo sporazum povzročil dvig cen nafte, kar bo prizadelo evropske potrošnike.

Združene države Amerike so v ponedeljek pozdravile dogovor o premirju med Kambodžo in Tajsko, ki je bil objavljen po petih dneh spopadov na skupni meji.

Novi dogovor med Evropsko unijo in ZDA glede carin na jeklo je bil deležen močnih kritik, saj naj bi bil izrazito enostranski in neugoden za EU. Medtem ko je Donald Trump dogovor slavil kot zmago, so evropski voditelji in analitiki izražali razočaranje, saj so nekatere carine ostale v veljavi za EU, medtem ko ZDA niso plačevale ničesar. Evropa se je izognila konfrontaciji z ZDA, predvsem zaradi strahu pred prelomom odnosov na področju Nata in Ukrajine, kar je pretehtalo ekonomske interese. Avtomobilska industrija je bila prav tako razočarana nad dogovorom, madžarski premier Viktor Orban pa je kritiziral predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, označivši jo za »lahko kategorijo« v pogajanjih. Kritiki so dogovor označili za »rušilen« za Evropo, saj naj bi ta pokazala svojo nesposobnost obrambe lastnih interesov zaradi prevelike odvisnosti od izvoza.

Nedavno sklenjeni trgovinski sporazum med ZDA in EU, ki predvideva 15-odstotne carine na evropsko blago, je v Evropi sprožil mešane odzive. Medtem ko ga je Italija označila za 'vzdržnega', so se v Franciji in Nemčiji pojavile ostre kritike glede 'podreditve' EU zahtevam ZDA, nekateri so ga celo označili za 'katastrofo' za Evropo. Izvozniki na Irskem so sporazum ocenili kot 'ne preveč dober'. Bela hiša je Trumpa povišala v 'glavnega pogajalca', a nekateri ameriški novinarji so dogovor kritizirali kot 'davčno povišanje za ameriške potrošnike', drugi pa kot 'enostranski sporazum', ki bo škodoval gospodarstvom na obeh straneh Atlantika. Prav tako se je pojavila zaskrbljenost glede zaveze EU o nakupu 750 milijard dolarjev ameriške energije, ki bo težko dosegljiva. Finančni trgi so se sprva odzvali pozitivno, kasneje pa so evropske borze, zlasti v Nemčiji, padle. V ospredju pa so tudi pogovori med ZDA in Kitajsko o carinski prekinitvi v Švedski in zaskrbljenost brazilskih pridelovalcev kave zaradi morebitnih Trumpovih carin. Irska je medtem zabeležila krčenje gospodarstva zaradi grožnje s carinami ZDA.

Evropske borze so se v ponedeljek zvišale po dosegu trgovinskega dogovora med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Dogovor predvideva splošno uvozno dajatev v višini 15 % na večino blaga iz EU, s čimer se izogneta obsežni trgovinski vojni. Čeprav predstavlja izboljšanje glede na trenutne razmere, dogovor ne izpolnjuje upov po večjih olajšavah, vključno z dajatvami za električna vozila.

Sirija je napovedala izredne parlamentarne volitve, ki bodo potekale med 15. in 20. septembrom. Gre za prve volitve po padcu režima Bašarja al Asada in prvi korak k transformaciji države pod novo vlado. Predsednik prehodne vlade bo imenoval tretjino poslancev, medtem ko naj bi tuji opazovalci nadzirali volilne odbore.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so možnosti za sklenitev trgovinskega sporazuma z Evropsko unijo "50 proti 50". Trump naj bi bil slabe volje, potem ko je vodja EU "vlomil" na njegov golfski izlet, med zaslišanjem s strani novinarjev pa je priznal, da ni v dobrem razpoloženju.

Rusija je ponovno vzpostavila neposredne potniške lete v Severno Korejo po skoraj 30 letih, s čimer naj bi se zbližala tudi državljana obeh držav. Prvi polet je bil iz Moskve, državi pa sta si doslej izkazovali podporo predvsem s simpatijami in vojaško pomočjo.

Francija je potrdila svojo zavezo priznanju palestinske države septembra v New Yorku, kar je prvi korak G7 v tej smeri. Kot odgovor na to je skrajno desni nizozemski politik Geert Wilders napovedal takojšnje zaprtje meje Nizozemske. Medtem se bodo evropske države na konferenci ZN v New Yorku, ki jo bosta soustanovili Francija in Savdska Arabija, zavezale k priznanju Palestine, kar bo postavilo izraelskega premierja Netanjahuja pod pritisk.