Po poročanju Wall Street Journala je Demokratska stranka v ZDA zabeležila najnižjo priljubljenost med volivci v zadnjih 35 letih. Kar 63 % anketiranih volivcev gleda na stranko negativno. Volivci menijo, da se Republikanska stranka bolje sooča z večino vprašanj, ki vplivajo na njihove volilne preference.
V nočnem izraelskem obstreljevanju Gaze je bilo ubitih najmanj 42 Palestincev. Bob Geldof je obtožil izraelske oblasti, da lažejo o lakoti v Gazi, medtem ko se ladja s humanitarno pomočjo kljub izraelski blokadi približuje Gazi.
Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom Škotske, ki je potekal v času protestov proti njegovi osebi, napovedal začetek trgovinskih pogovorov z Evropsko unijo, ki se jih je udeležila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Hkrati je Trump ponovil svoja opozorila evropskim državam glede nevarnosti množičnega priseljevanja, ki naj bi po njegovem mnenju uničevalo Evropo. Nekdanji Trumpov ekonomski svetnik Stephen Moore je medtem izrazil optimizem glede ameriškega gospodarstva, pri čemer je izpostavil zaključene trgovinske sporazume in sprejetje novih zakonov.
Med obiskom na Škotskem je ameriški predsednik Donald Trump ponovno ostro kritiziral migracijsko politiko Evrope, ki jo je označil za "invazijo". Poudaril je, da ta politika uničuje Evropo. Trump se je med obiskom pogovarjal tudi o trgovini in carinah s predsednikom Evropske unije.
Združene države Amerike so predsednika Venezuele Nicolása Madura obtožile vodenja in sodelovanja z narkokartelom "Cártel de los Soles". Ameriške oblasti so omenjeni kartel označile za teroristično organizacijo, s čimer so dodatno zaostrile diplomatske napetosti med državama.
Kambodža je na nujnem zasedanju Varnostnega sveta ZN zaprosila za takojšnje in brezpogojno prekinitev ognja s Tajsko, potem ko so se obmejni spopadi med državama, ki trajajo že dlje časa, v četrtek zaostrili. V konfliktu je umrlo skoraj 30 ljudi, medtem ko je 138.000 civilistov pobegnilo. Varnostni svet ZN je državi pozval k "največji zadržanosti".
Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil, da bo Francija septembra na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku uradno priznala palestinsko državo. Ta odločitev je naletela na ostro kritiko Izraela, ki jo je označil za "izdajo terorizmu", ter Združenih držav Amerike, ki so jo označile za "nepromišljeno". Macron je poudaril zavezanost Francije k miru na Bližnjem vzhodu in navedel, da se je Francija po dolgem čakanju na zahodno podporo odločila, da bo ta korak storila samostojno. Nemčija je sporočila, da v kratkem ne načrtuje priznanja Palestine. Medtem je Izrael nadaljeval vojaške operacije v Gazi, kjer je v zadnjih 24 urah umrlo 113 Palestincev, osem smrti pa je bilo povezanih s stradanjem. Izraelski minister Amichaj Elijahu je izjavil, da bo po izgonu vsa Gaza judovska, kar je obsodil tudi izraelski premier Netanjahu. Vse večji pritisk je na britanskega premierja Keirja Starmerja, naj Združeno kraljestvo sledi francoskemu zgledu. Izraelski poslanec Ofer Cassif je pozval k takojšnjemu in polnemu priznanju Palestine kot ključnemu koraku k miru in preprečitvi "genocida". Italijanski zunanji minister Tajani je izrazil dvom o priznanju, če Palestinci ne bodo prej priznali Izraela, kar je bilo videno kot dvojno merilo, saj Izrael nikoli ni priznal Palestine. Savdska Arabija je pozdravila francosko potezo kot "pomemben diplomatski korak". UN strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost zaradi kršitev izraelskih naseljencev in varnostnih sil proti palestinskim kmetom na zasedenem Zahodnem bregu. Iran je obsodil predlog izraelskega parlamenta o pripojitvi Zahodnega brega in doline reke Jordan.
Francija se je odločila za priznanje Palestine kot države, s čimer se je pridružila več kot 140 državam. Ta poteza naj bi olajšala podobne odločitve tudi drugim državam, kot je ocenil profesor Ole Wæver. Kljub temu pa po njegovih besedah ne bo takoj spremenila stališča Danske, ki pa ima glede na Wæverjevo mnenje trenutno edinstven položaj. Francoski predsednik Macron s to odločitvijo ustvarja pritisk na preostalo Evropo, pri čemer strokovnjaki poudarjajo, da ko večja država naredi tak korak, je lažje pričakovati, da bi ji sledile tudi druge.
Donald Trump je prispel v Škotsko, kjer se je začel njegov štiridnevni obisk. Med obiskom naj bi obiskal svoja golf igrišča, vključno s Turnberryjem, katerega sanje o gostitvi prvenstva Open se še niso uresničile. Trumpov obisk je spremljala izjemna varnostna operacija, pri čemer so bili napoteni tudi policisti s Severne Irske. V času njegovega prihoda so se pojavile tudi novice o njegovih predhodnih izjavah o carinskih stopnjah EU in zavrnitvi priznanja Palestine. Med obiskom naj bi se sicer sestal s škotskim voditeljem Johnom Swinneyjem in vodjo laburistov Sir Keirjem Starmerjem, s katerim je izrazil pozitivno mnenje. Nekateri mediji so Trumpov obisk povezali tudi s preiskavo Epsteinovega škandala.
Britanski mediji poročajo o stavki zdravnikov, ki naj bi ogrozila Nacionalno zdravstveno službo (NHS). Hkrati se povečuje pritisk na britansko vlado, naj stori več za pomoč prebivalstvu Gaze, ki se je znašlo v humanitarni katastrofi. Dogodki kažejo na dvojno breme, s katerim se sooča britanska javnost in njeno vodstvo.
Nizozemska je skupaj s štiridesetimi drugimi državami pozvala k neodvisni preiskavi domnevnega mučenja in zlorabe ukrajinskih vojnih ujetnikov s strani Rusije. Nizozemski minister za zunanje zadeve, Caspar Veldkamp, je potrdil, da bo Nizozemska vodila obsežno preiskavo o teh obtožbah. Podobno pobudo je izrazila tudi Danska, ki se pridružuje 40 drugim državam članicam OVSE pri pozivu k preverjanju ruskega ravnanja z vojnimi ujetniki.
Po poročanju več člankov je nekdanji predsednik ZDA Donald Trump izrazil globoko žalost ob novici o smrti legendarnemu rokoborca Hulk Hogana. Trump je Hogana označil za "odličnega prijatelja" in se v svojih izjavah spomnil njunih posebnih skupnih trenutkov ter poudaril svoje "čustvene" odzive na njegovo smrt. Članki omenjajo tudi Hogana kot "superoboževalca" Trumpa in njegov občasni cilj postati predsednik ZDA, kar nakazuje na tesne in večplastne vezi med obema javnima osebnostma, ki segajo tudi v svet rokoborbe.
Univerza Columbia je sklenila poravnavo z administracijo Trumpa v vrednosti več kot 220 milijonov dolarjev, kar je vključevalo plačilo 200 milijonov dolarjev ameriški vladi in 21 milijonov dolarjev judovskim zaposlenim. S to poravnavo so bile rešene obtožbe o diskriminaciji in kršitvah državljanskih pravic, ki naj bi zadevale judovske študente, ter obnovljeno zvezno financiranje raziskav.
Hamas je uradno odgovoril na osnutek sporazuma o premirju v Gazi, pri čemer je zahteval popoln umik Izraela in izraelska jamstva. Medtem je izraelski predsednik Isaac Herzog obiskal Gazo, kar je bilo opisano kot sramoten in kljubovalen akt, ki nakazuje na nadaljevanje izraelskega nadzora.
Britanska proizvodnja avtomobilov je v prvi polovici leta padla za 7,3 %, medtem ko je proizvodnja gospodarskih vozil upadla za 45,4 %. Ti podatki so bili objavljeni vzporedno z rastjo tržnega deleža električnih vozil v EU, ki je v prvi polovici leta 2025 dosegel 15,6 %. Poleg tega so se pojavili tudi pregledi rabljenih vozil, kot je BMW X1, ki primerjajo to generacijo s konkurenco drugih proizvajalcev.
Ameriško državno ministrstvo je ostro kritiziralo Evropsko unijo zaradi njene politike glede spletnega govora, ki so jo označili za "orwellovsko". Po njihovih navedbah EU aktivno omejuje svobodo izražanja. Kritika je bila izražena na družbenih omrežjih, pri čemer so se omenjali podpredsednik J.D. Vance in ameriška podjetja za družbena omrežja, ki naj bi bila vpletena v ta "režim cenzure".
Združene države Amerike so napovedale ponoven umik iz Unesca, ki bo stopil v veljavo konec decembra 2026. Odločitev naj bi bila motivirana z nasprotovanjem organizacije politiki DEI (raznolikost, enakost, vključenost) in domnevni protiizraelski pristranskosti. Kitajska je izrazila razočaranje nad potezo ZDA, češ da to ni ravnanje odgovorne velike države, medtem ko so Združeni narodi obžalovali umik. Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je umik označila za pričakovan, a obžalovanja vreden, saj je v nasprotju s temeljnimi načeli multilateralizma.
Ameriški predsednik Donald Trump je sklenil nov trgovinski sporazum z Japonsko, ki naj bi vključeval tudi "velikanski anime meč". Medtem je kanadski premier Mark Carney sporočil, da Kanada ne bo sprejela kakršnegakoli pomanjkljivega trgovinskega sporazuma z ZDA, zlasti ne pod pritiskom Trumpovega roka za sklenitev dogovora do 1. avgusta.
Noreški varnostnik, ki je delal na ameriškem veleposlaništvu v Oslu, je bil obtožen vohunjenja za Rusijo in Iran. Na srečanjih v Srbiji, Turčiji in na Norveškem je ambasadni varnostnik po navedbah obtožnice Iranu in Rusiji izročil tlorise, naslove in druge podatke.
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil sklenitev obsežnega trgovinskega sporazuma z Japonsko, ki vključuje 15-odstotne carine na japonske avtomobile in druge izdelke, poleg tega pa tudi japonsko investicijsko obljubo v višini 550 milijard dolarjev za ameriške projekte. Sporazum je bil objavljen ravno v času, ko so se voditelji EU sestali v Tokiu, da bi okrepili vezi z Japonsko.