Med ameriško vojaško operacijo za zajetje Nicolása Madura je umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Maduro je bil pripeljan v Združene države, kjer naj bi mu sodili. Venezuelska skupnost na južni Floridi je proslavljala strmoglavljenje Madura.

Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je po nedavnem napadu Združenih držav Amerike na venezuelsko ozemlje prebivalce pozval k mirnosti in razsodnosti. V svojem nagovoru je poudaril, da državljani ne smejo "olajšati dela sovražnemu zavojevalcu", ameriško vojaško operacijo pa je označil za kriminalno in teroristično dejanje. Cabello je dogodek opisal kot pokol in pozval mednarodne organizacije, naj se nemudoma odzovejo na kršitve venezuelske suverenosti. Napetosti med državama so se stopnjevale po tem, ko so sile Združenih držav Amerike v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle napad, ki ga venezuelska vlada interpretira kot neposredno invazijo. Minister je v svojem nastopu poskušal preprečiti širjenje panike med prebivalstvom, hkrati pa je okrepil retoriko proti Washingtonu, ki ga Caracas že dlje časa obtožuje poskusov destabilizacije režima. Venezuelske oblasti zdaj poskušajo utrditi notranjo stabilnost in pripraviti odziv na mednarodni ravni, medtem ko preučujejo nastalo škodo in morebitne žrtve napada.

Mehiška vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum je v uradnem sporočilu ostro obsodila enostransko vojaško akcijo Združenih držav Amerike na ozemlju Venezuele. Napad, ki so ga ameriške sile izvedle v Caracasu in drugih mestih, je po navedbah mehiških oblasti vključeval tudi zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Mehika je v svojem odzivu poudarila nujnost spoštovanja mednarodnega prava in suverenosti držav ter pozvala Združene narode k takojšnjemu ukrepanju. Ostra obsodba Mehike sledi stopnjevanju napetosti, ki se je začelo s prvimi napadi ameriških brezpilotnih letal na venezuelsko infrastrukturo konec decembra. Mehiška predsednica je izrazila odločno nasprotovanje zunanji vojaški intervenciji in opozorila na destabilizacijske učinke takšnih dejanj v regiji. Odnosi med državami v Latinski Ameriki ostajajo napeti, saj Mehika vztraja pri diplomatski rešitvi sporov pod okriljem večstranskih mednarodnih organizacij.

V Portoriku so oblasti v soboto zaprle sedem ključnih letališč, vključno z glavnim mednarodnim letališčem v San Juanu, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaški napad na strateške cilje v Venezueli. Izvršni direktor pristaniških oblasti v Portoriku Norberto Negrón je pojasnil, da so poleg letališča Luis Muñoz Marín zaprli še mednarodni letališči v mestih Aguadilla in Ponce ter regionalna letališča v krajih Isla Grande, Ceiba, Culebra in Vieques. Ukrep so sprejeli zaradi zagotavljanja varnosti v zračnem prostoru, ki ga nadzoruje ameriška Zvezna uprava za letalstvo (FAA). Zračni prostor nad glavnim letališčem v San Juanu je ostal zaprt do nedelje zjutraj po lokalnem času, kar je povzročilo velike motnje v letalskem prometu po celotnem Karibskem otočju. Upravljavec letališča, podjetje Aerostar Holdings, je v sodelovanju z državnimi organi nudilo pomoč potnikom, ki so obtičali na terminalih. Odločitev o popolni zaustavitvi poletov je bila neposreden odziv na tveganja, ki jih je povzročila nenadna zaostritev vojaških napetosti med Washingtonom in Caracasom.

Po zajetju Madura je ameriški predsednik Trump napovedal, da bo ameriško zavezništvo z Venezuelo zagotovilo, da bodo Venezuelci bogati, neodvisni in varni. Poudaril je, da je aretacija Madura opozorilo drugim državam in dokaz o prevladi ZDA na zahodni polobli. Trump je izrazil dvome o sposobnosti Marie Corine Machado za vodenje Venezuele in opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petroja, naj bo previden.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Delcy Rodríguez je zatrdila, da je Maduro še vedno predsednik Venezuele, in pozvala ZDA k njegovi izpustitvi. Argentina je izrazila stališče, da bi moral Edmundo González Urrutia prevzeti predsedniški položaj. Poudarjeno je bilo, da so venezuelske oborožene sile (FANB) v pripravljenosti, da zaščitijo državo, če bi se Maduru kaj zgodilo. Razkrito je bilo, da je Maduro pred prihodom na predsedniški položaj delal kot voznik avtobusa.

Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bodo zagotovile varnega in zanesljivega prehoda. Izključil je Mario Corino Machado kot potencialno voditeljico Venezuele. Marco Rubio je v ZDA napovedal sojenje Nicolásu Maduru. Javier Milei je pozdravil Trumpovo potezo. JD Vance ni bil prisoten ob Trumpu med operacijo v Venezueli zaradi varnostnih razlogov.

Nizozemski minister za zunanje zadeve David van Weel je izjavil, da situacija v Caracasu ostaja nejasna. Novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast je zajetje Nicolása Madura označil za odlično novico za regijo, saj meni, da Maduro ni legitimen predsednik Venezuele. Argentinski zunanji minister Pablo Quirno je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo Donalda Trumpa.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne pride do tranzicije. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez se s tem ne strinja in vztraja, da je Maduro edini predsednik. Pojavljajo se tudi vprašanja o zakonitosti ameriškega posredovanja in ali bi moral Trump o napadu obvestiti kongres.

Predsednik Trump je podpisal izvršni ukaz, ki blokira 2,9 milijona dolarjev vreden posel s polprevodniki med podjetjema HieFo Corp. in Emcore Corp. Ukaz je bil izdan zaradi skrbi glede nacionalne varnosti, povezane s Kitajsko, in zahteva, da HieFo Corp. proda omenjeno poslovanje.

ZDA so izvedle obsežen napad na vojaške in civilne cilje po Venezueli ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Organizacija CODEPINK je dejanje označila za nezakonito vojno dejanje. Pred tem je Abascal pozval Madura, naj se preda ZDA. Poročajo tudi, da se Portugalci v Venezueli bojijo nasilja in poslabšanja humanitarne krize. Maduro je bil pred predsedniško funkcijo voznik avtobusa in sindikalist.

Po ameriških napadih in zajetju Nicolása Madura v Venezueli so uničena vojaška oporišča. Venezuelska vlada je napovedala obsežen vojaški odziv, medtem ko se pojavljajo vprašanja o tem, kdo bi lahko nasledil Madura: podpredsednica Rodríguez, opozicija s podporo ZDA ali vojska. Madura so odpeljali iz države in ga obtožili.

Venezuelska podpredsednica je priznala, da ne ve, kje je predsednik Maduro, in zahtevala dokaz, da je živ. Medtem so se pojavile podrobnosti o ameriškem vojaškem napadu, v katerem naj bi bil Maduro s soprogo odpeljan iz države. Ameriška vlada je napovedala obtožnico proti Maduro, venezuelska vlada pa je ZDA obtožila napada na civilne in vojaške objekte.

Kubanska univerza in kubansko ljudstvo sta na protimperialistični tribuni v Havani ostro obsodila domnevno vojaško agresijo ZDA proti Venezueli in izrazila podporo predsedniku Nicolásu Maduru ter vojaško-policijski enotnosti. Miguel Díaz-Canel je vodil shod v solidarnosti z Venezuelo in odločno zavrnil agresijo.

Po navedbah poročil so Združene države Amerike izvedle zračne napade na Caracas in druge regije Venezuele, kar je privedlo do zajetja Nicolása Madura. Venezuelska vlada je razglasila "stanje zunanje pretrešenosti". Mehika je ostro obsodila ameriški napad in pozvala ZN k ukrepanju, medtem ko je brazilski predsednik Lula da Silva obsodil bombardiranje in zajetje Madura kot "nesprejemljivo prestopanje meje".

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel in njegov kolumbijski kolega Gustavo Petro sta ostro obsodila domnevne ameriške zračne napade na cilje v Venezueli. Díaz-Canel je dejanje označil za »državni terorizem« in pozval mednarodno skupnost k nujnemu odzivu na agresijo Združenih držav Amerike, ki naj bi ogrožala mir v regiji. Do obsodb prihaja po tem, ko je venezuelski predsednik Nicolás Maduro razglasil izredno stanje, potem ko je Washington obtožil napadov na civilne in vojaške objekte v državi. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o napadih z brezpilotnimi letalniki, ki so po trditvah venezuelske strani ciljali na infrastrukturo v državi. Kolumbija, ki je pod vodstvom Petra zavzela bolj kritično držo do ameriških posegov v sosednji državi, se je pridružila Kubi v opozarjanju na nevarnost destabilizacije Latinske Amerike. Medtem ko ZDA operacije utemeljujejo z bojem proti mamilarskim kartelom in terorizmu, zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, te poteze interpretirajo kot poskus nasilne menjave režima v Caracasu. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja pritiska administracije Donalda Trumpa na Madurovo vlado.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Venezuelska vlada zahteva dokaze, da je Maduro še živ. Ameriški zakonodajalci so se različno odzvali na napad in aretacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da je vojska Združenih držav Amerike v obsežni operaciji zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija se je začela z nizom letalskih napadov na prestolnico Caracas in njeno okolico, kar je povzročilo obsežne eksplozije in popoln izpad električne energije v mestu. Po poročanju tujih medijev so ameriške sile poleg Madura pridržale tudi njegovo soprogo Cilio Flores, oba pa sta bila nemudoma prepeljana na ozemlje Združenih držav Amerike. Napad se je zgodil po večmesečnih stopnjevanih napetostih med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA napade utemeljile s prizadevanji za spremembo režima in bojem proti trgovini z drogami. Vojaška intervencija je bila osredotočena na ključne točke v Caracasu in treh sosednjih zveznih državah, s čimer so ameriške sile paralizirale obrambne zmogljivosti države. Iz Venezuele za zdaj ni uradnih odzivov o stanju v državi ali morebitnem odporu preostalih vladnih struktur.

V zgodnjih jutranjih urah so Caracas pretresle močne eksplozije in detonacije, nad mestom pa je bilo opaziti prelete vojaških letal. Venezuelske oblasti so se na dogodke odzvale z nemudoma napovedanim obsežnim policijskim in vojaškim posredovanjem, ki ga utemeljujejo kot odgovor na domnevno agresijo Združenih držav Amerike. Do incidenta prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med državama, saj Caracas že dlje časa opozarja na grožnje administracije Donalda Trumpa, vključno z vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Vlada predsednika Nicolása Madura je dogodke označila za neposreden napad na suverenost države. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem izvoru eksplozij še niso znane, so venezuelske oborožene sile v polni pripravljenosti. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica nedavnih potez Washingtona, ki vključujejo prikrite operacije in označevanje venezuelskih skupin za teroristične organizacije, kar je v državi povzročilo visoko stopnjo nezaupanja do ameriških aktivnosti v regiji.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v soboto sporočila, da je usoda predsednika Nicolása Madura in prve dame Cilie Flores neznana, potem ko so sile Združenih držav Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v državi. Po navedbah venezuelskih oblasti je ameriška vojska napadla več vojaških oporišč v Caracasu, La Guairi in Aragui, kar je povzročilo smrtne žrtve med vojaki in civilisti. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem trdil, da so ameriške sile Madura in njegovo soprogo zajele, medtem ko je Rodríguezova dejanje označila za ugrabitev in imperialistično agresijo ter zahtevala dokaz o njunem življenju. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale z odobritvijo tajnih operacij Cie in povečano vojaško prisotnostjo ZDA v Karibih. Medtem ko uradni Caracas trdi, da gre za nezakonit napad na suvereno državo, je vodja španske opozicije Alberto Núñez Feijóo dogajanje izkoristil za poziv k demokratični tranziciji pod vodstvom Edmunda Gonzáleza in Maríe Corine Machado. Razmere v Venezueli ostajajo izjemno nestabilne, saj lokacija predsednika ostaja nepreverjena, mednarodna skupnost pa se odziva na nenaden vojaški poseg ZDA.