Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v petek javno izjavil, da so nekateri posamezniki na čolnih preživeli napade, ki so jih izvedle sile Združenih držav Amerike v okviru vojaške operacije Lanza del Sur. Napadi so bili usmerjeni proti domnevnim tihotapcem mamil v mednarodnih vodah Tihega oceana. Petrova izjava prihaja po poročilih o incidentu 31. decembra, v katerem je ameriška vojska napadla dve plovili, pri čemer je po uradnih podatkih umrlo pet ljudi. Kolumbijski predsednik s temi navedbami opozarja na tveganja in posledice stopnjevanja ameriških vojaških operacij v bližini kolumbijske obale. Operacija Lanza del Sur, ki poteka tako v Tihem oceanu kot v Karibskem morju, predstavlja del širše strategije ZDA za zajezitev trgovine z drogami v Severno Ameriko. Odnosi med Bogoto in Washingtonom so se zaradi teh operacij dodatno zaostrili, saj predsednik Petro kritično ocenjuje neposredne vojaške posege na morju. Čeprav so ZDA potrdile izvedbo napadov, podrobnejših informacij o preživelih ali natančnih okoliščinah dogodka niso podale, kar povečuje napetosti med državama glede vprašanja suverenosti in metod boja proti narkokartelom.

Donald Trump je v telefonskem intervjuju za New York Times označil ameriško operacijo v Venezueli za "briljantno", vendar ni pojasnil, ali se je posvetoval s Kongresom. Po poročanju Dawn.com je Trump dejal, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Madura in njegovo ženo, vendar venezuelski podpredsednik tega ni potrdil. Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o trgovini z drogami, kot poroča The Epoch Times. V Caracasu so bile slišane močne eksplozije.

Potres z magnitudo 6,5, ki je stresel Mehiko z epicentrom v Guerrero, je povzročil paniko in zaskrbljenost med prebivalci. Predsednica Sheinbaum je bila med tiskovno konferenco evakuirana iz Nacionalne palače zaradi aktiviranega potresnega alarma. Tresenje so močno občutili v Ciudad de México in drugih območjih.

Na španski otok El Hierro sta v prvih dneh leta 2026 prispeli dve večji plovili z migranti iz podsaharske Afrike. Prvo plovilo, ki je doseglo obalo 1. januarja, je prevažalo 144 oseb, med njimi osem mladoletnikov in 29 žensk. Potniki so potovanje začeli v Banjulu, prestolnici Gambije, in po navedbah reševalnih služb po sedmih dneh plovbe čez Atlantski ocean niso kazali večjih zdravstvenih težav. V petek zjutraj je obalo El Hierra doseglo še drugo plovilo, na katerem je bilo 283 oseb, vključno z 28 mladoletniki in 42 ženskami. Čoln je samostojno priplul v bližino pristanišča La Restinga, kjer ga je varno do obale pospremila posadka španske službe za reševanje na morju (Salvamento Marítimo). Skupno število migrantov, ki so v prvih dneh leta dosegli Kanarske otoke, se je tako povzpelo na 427, kar kaže na nadaljevanje povečanega migracijskega pritiska na zahodnoafriški poti.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o sporazumu za preprečevanje trgovine z mamili in sprejem ameriških naložb v venezuelski naftni sektor. Kljub temu pa se leta 2026 pričakujejo ameriški zračni napadi na Venezuelo.

ZDA so izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo ženo. Generalna državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da se bosta soočila z obtožbami na zveznem sodišču v New Yorku. Venezuela je aretirala več ameriških državljanov zaradi pritiska ZDA. Predsednik Maduro je izrazil pripravljenost za pogovore z ZDA o naložbah v naftni sektor in usklajevanju boja proti trgovini z drogami.

Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na pogovore z Združenimi državami Amerike o preprečevanju trgovine z drogami, sprejemu ameriških investicij v venezuelski naftni sektor in sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Maduro je že v preteklosti izrazil željo po dialogu z Donaldom Trumpom, kljub zaostrenim pritiskom ZDA na Venezuelo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Nicolás Maduro je ZDA ponudil pogovore o boju proti trgovini z mamili in dostop ameriškim podjetjem do venezuelskega olja. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo med prehodnim obdobjem po zajetju Madura in njegove žene. CNN poroča, da naj bi bil Maduro pred prevozom v New York odpeljan v Guantanamo. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da bosta Maduro in njegova žena kazensko preganjana v New Yorku.

Iz člankov je razvidno, da se je izraelski premier Benjamin Netanjahu udeležil novoletne zabave, ki jo je organiziral ameriški predsednik Donald Trump na svojem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. Netanjahu je bil edini tuji voditelj na zabavi.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

V luksuznem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 prišlo do katastrofalnega požara, ki je po zadnjih podatkih terjal najmanj 40 življenj, 115 ljudi pa je bilo poškodovanih. Ogenj je izbruhnil v priljubljenem lokalu Le Constellation med praznovanjem novega leta, ko je bila stavba polna mladih turistov. Po navedbah prič in preiskovalcev se je požar začel na stropu lokala in se zaradi hitre deflagracije razširil v nekaj minutah, kar je ujetim v kletnih prostorih onemogočilo varen izhod na teraso. Številni poškodovanci so utrpeli hude opekline, ki pokrivajo do 60 odstotkov telesa, in so v kritičnem stanju. Švicarske oblasti kot glavni vzrok za tragedijo preiskujejo uporabo pirotehničnih sredstev v zaprtem prostoru. Domnevajo, da so pirotehnični pripomočki, nameščeni na steklenicah, zanetili ogenj, ki je hitro zajel stropne obloge. Predsednik Švicarske konfederacije Guy Parmelin je dogodek označil za eno najhujših tragedij v zgodovini države in poudaril pomen solidarnosti s preživelimi in družinami žrtev. Smučarsko središče v kantonu Valais, ki velja za eno najprestižnejših v Alpah, je po dogodku zavito v žalost, krajani in turisti pa so v bližini prizorišča pripravili spontano žalno bdenje s polaganjem cvetja in sveč. Preiskava o morebitni kazenski odgovornosti zaradi pomanjkljivih varnostnih ukrepov še poteka.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogovore z ZDA o boju proti drogam in investicijah v naftni sektor. V intervjuju ni potrdil niti zanikal domnevnega ameriškega napada na pristaniške objekte v Venezueli. Medtem so venezuelske varnostne sile aretirale več Američanov, kar je povečalo napetosti z ZDA.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z ZDA o sporazumu za boj proti trgovini z mamili, medtem ko se ni odzval na domnevni napad Cie. Rusija je ZDA protestirala zaradi zasledovanja venezuelskega tankerja Bella 1.

Jair Bolsonaro je po tednu dni, po operaciji dvojne hernije, zapustil bolnišnico v Brasilii in se vrnil v zapor. Natančen datum vrnitve v zapor je bil v četrtek.

Jair Bolsonaro se je po osmih dneh v bolnišnici, kjer je okreval po operaciji, vrnil v celico zvezne policije. Tam nadaljuje prestajanje 27-letne zaporne kazni zaradi državnega udara.

Zaradi Trumpove "topnjaške diplomacije" v Karibskem morju je prišlo do močnega padca venezuelske proizvodnje nafte. Predsednik Maduro je izjavil, da je njegova vlada pripravljena z ZDA razpravljati o sporazumu za preprečevanje trgovine z drogami in da je imel z Donaldom Trumpom en sam pogovor. Izrazil je pripravljenost sprejeti ameriške naložbe v venezuelski naftni sektor in sodelovati v boju proti...

Ameriška vojska je v najnovejšem operativnem posegu v vodah blizu Kolumbije in Venezuele uničila dve domnevni tihotapski plovili, pri čemer je bilo ubitih pet oseb. Gre za drugi tovrstni napad v zadnjih dveh dneh, ki se odvija v okviru okrepljene kampanje za boj proti trgovini z drogami v regiji. Po navedbah ameriških uradnikov so te dejavnosti usmerjene v prekinitev logističnih poti narkokartelov in hkrati služijo kot sredstvo pritiska na venezuelsko vlado pod vodstvom Nicolása Madura. Operacija poudarja stopnjevanje vojaške prisotnosti Združenih držav Amerike v karibskem bazenu, kjer ameriške sile izvajajo nadzor nad pomorskimi potmi. Incidenti s smrtnimi izidm so v okviru protidrogovnih operacij redkejši, vendar Washington opravičuje uporabo sile z nujnostjo zajezitve mednarodnega kriminala. Identiteta ubitih oseb še ni bila uradno potrjena, prav tako pa venezuelska stran dogodka še ni podrobneje komentirala. Takšni napadi dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med Washingtonom in Caracasom, saj slednji pogosto obtožuje ZDA kršenja suverenosti v regiji.