APDEJT.si

V ZDA so aretirali sedem ljudi, ki so protestirali v pisarni predsednika Microsofta zaradi podjetja, ki naj bi podpiralo izraelsko vojsko z uporabo platforme Azure. Microsoft je odpustil dva zaposlena zaradi kršitev pravil podjetja. V Italiji se je 15.000 zdravstvenih delavcev udeležilo gladovne stavke v znak solidarnosti z Gazo. Medtem pa naj bi v Rusiji s privolitvijo države prodajali knjigo, ki naj bi jo napisal vodja Hamasa, Yahya Sinwar, o tem, kako premagati Izrael. ZDA in Izrael bosta razpravljala o povojni Gazi, čeprav konflikt še ni blizu konca.

Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, je pozval Izrael k nujnemu spoštovanju nedavne odločitve Meddržavnega sodišča (ICJ) glede dostave pomoči v Gazo. ZDA so izrazile nezadovoljstvo z odločitvijo ICJ, ki Izrael obvezuje k olajšanju vstopa pomoči v Gazo.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel predlog zakona o ponovni uvedbi smrtne kazni, ki je namenjena skoraj izključno Palestincem in se ne bo uporabljala za judovske teroriste.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi je pomilostil egipčansko-britanskega aktivista Alaa Abdela Fattaha, enega vodilnih glasov arabske pomladi leta 2011. Fattah, ki je bil v zaporu skoraj 12 let in večkrat gladovno stavkal, bo predvidoma izpuščen v nekaj dneh. Njegov primer je postal simbol propadanja egiptovske demokracije.

Nekdanji predsednik Donald Trump je pod hudim pritiskom zaradi ponovnega vzbujanja afere Jeffreyja Epsteina, pri čemer je sam priznal, da ne pričakuje, da bodo njegova prizadevanja za umiritev situacije uspešna. Obenem je ostro kritiziral poročanje časnika Wall Street Journal (WSJ), ki je trdil, da naj bi ga finančni minister Scott Bessent opozoril pred odpustitvijo predsednika Feda Powella.

Poročilo Wall Street Journala je sprožilo vprašanja o povezavi Donalda Trumpa z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom, saj naj bi Ghislaine Maxwell prosila Trumpa in druge, naj prispevajo pisma za Epsteinov 50. rojstni dan. Donald Trump je v odgovor vložil tožbo proti medijskemu magnatu Rupertu Murdochu in časniku Wall Street Journal, zahtevajoč vsaj 10 milijard dolarjev odškodnine zaradi objave članka o njegovem prijateljstvu z Epsteinom.

V Italiji so sindikati pozvali k splošni stavki v znak solidarnosti z mednarodno flotiljo pomoči za Gazo (Sumud Flotilla), kar je sprožilo proteste v številnih mestih. Aktivisti, med njimi Greta Thunberg, so poskušali dostaviti humanitarno pomoč v Gazo, vendar je Izrael ladje prestregel.

Donald Trump je nadaljeval s svojimi napadi na Federal Reserve (Fed), pri čemer si je prizadeval za večji nadzor nad ameriško centralno banko. Lisa Cook, prva temnopolta ženska v upravnem odboru Fed, je napovedala, da ne bo odstopila s položaja, s čimer se je uprla Trumpovim pritiskom. Trumpov odnos do Fed vzbuja sume o njegovi želji po političnem vplivanju na neodvisno institucijo.

Donald Trump je po tem, ko je Evropska unija Googlu izrekla skoraj 3 milijarde evrov kazni zaradi favoriziranja lastnih oglaševalskih storitev, zagrozil s povračilnimi ukrepi. Trump je svojo grožnjo objavil na družbenih omrežjih in omenil možnost uvedbe novih dajatev in vizumskih omejitev.

V Indoneziji so zaradi poslabšanja gospodarskih razmer potekali množični protivladni protesti. Quebec je načrtoval zakonodajo, ki prepoveduje ulične molitve. V Indiji je kongres napovedal proteste po vsej državi zaradi primera policijskega nasilja v priporu. V Maleziji je nakupovalno središče prejelo kritike zaradi odstranitve pro-palestinskih protestnikov.

V Londonu se je kljub pozivom k preklicu zbralo na stotine ljudi na protestu proti vojni v Gazi. V Bostonu je prišlo do spopadov med policijo in pro-palestinskimi protestniki, pri čemer so bili poškodovani štirje policisti in aretiranih trinajst protestnikov. Keir Starmer je zagrozil z zatrtjem vzklikov na pro-palestinskih protestih v Angliji.

Britanska protiteroristična policija je aretirala pet oziroma sedem (število se razlikuje med poročili) ključnih predstavnikov skupine Defend Our Juries, ki so podpirali Palestine Action. Aretacije so se zgodile pred načrtovano objavo novega množičnega protesta proti prepovedi Palestine Action.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je okrepil svoje zahteve v trgovinskih pogajanjih z Evropsko unijo, saj si prizadeva za minimalno tarifo med 15 % in 20 % v morebitnem dogovoru z Brusljem. Prav tako se je pokazalo, da se je Trumpova politična strategija spremenila v primerjavi z njegovim prvim predsedniškim mandatom, kar kaže na razvoj v njegovem pristopu k vodenju. Trump je sicer že prej zagrozil z 10-odstotnimi carinami za države BRICS, trdil je, da skupina "hitro izginja", odkar je to grožnjo izrekel.

Univerza Columbia je dosegla poravnavo v višini 221 milijonov dolarjev s Trumpovo administracijo, da bi rešila obtožbe o neustrezni zaščiti judovskih študentov pred nadlegovanjem. Poravnava vključuje prenovo postopkov vpisa, prepoved politik enakosti zaposlovanja in krepitev varnosti na kampusu, kar je posledica ustavitev zveznih sredstev s strani Trumpove administracije marca. S to poravnavo se večina ustavljenih zveznih sredstev obnavlja.