APDEJT.si

Švedska agencija za migracije je v svojem poročilu, ki ga je pripravila s pomočjo švedske službe za zaposlovanje, opredelila dva poklicna profila – kuharje in pomočnike v kuhinji ter čistilce – kot poklice z "visokim tveganjem" za pridobitev delovnih dovoljenj. Te kategorije so del širšega seznama 152 poklicev, ki jih je agencija predlagala za morebitno izjemo od prihodnje nove sheme minimalnih plač. Cilj te predlagane izjeme je omogočiti, da bi približno 150 poklicev bilo izvzetih iz zahteve glede dohodka za delovna dovoljenja, če in ko bo vlada uresničila svoje načrte za nadaljnje zvišanje te zahteve.

Evropska centralna banka (ECB) je ohranila obrestne mere na nespremenjeni ravni, predvsem zaradi negotovosti, ki jo povzročajo nove carine, uvedene s strani administracije predsednika Trumpa. Kljub tej odločitvi analitiki napovedujejo vsaj še eno znižanje obrestne mere za 0,25 odstotne točke pred koncem leta 2025, kar nakazuje na pričakovanja nadaljnjega sproščanja denarne politike ob morebitnem poslabšanju gospodarskih razmer.

Evropska unija je odobrila usmerjanje dela regionalnih in kohezijskih skladov v vojaške projekte. Sredstva v višini 392 milijard evrov iz kohezijske politike bodo v okviru vmesne prenove, ki so jo potrdili veleposlaniki EU, prednostno namenjena obrambnim naložbam.

Evropska unija in Kitajska sta na vrhu v Pekingu potrdili zavezanost k podnebnim ukrepom, pri čemer so se strinjali, da so globalni podnebni sporazumi temelj mednarodnega podnebnega sodelovanja. Kljub napetostim glede trgovine in kritičnih surovin niso dosegli dogovora o teh vprašanjih. Strinjali so se, da o trgovinskih vprašanjih, glede katerih obstajajo temeljne razlike, trenutno ne bo nadaljnjih dogovorov.

Evropska unija in Združene države Amerike naj bi se v zadnji fazi pogajanj pripravljale na sklenitev dogovora glede trgovinskih carin. Po poročilih naj bi bil sporazum "na dosegu roke", kar pomeni, da se lahko obeta konec trgovinskega spora, ki ga je zaostril predsednik Trump. Evropska unija je ob tem tudi že določila seznam izdelkov, na katere bi v primeru neuspeha pogajanj in nadaljevanja povračilnih ukrepov uvedla visoke carine.

Evropska unija je zeleno luč prižgala za uvedbo povračilnih ukrepov v vrednosti 93 milijard evrov, če bi propadla pogajanja z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta poteza predstavlja konsolidacijo evropskega odpora proti ameriškim trgovinskim pritiskom. "Ena velika lista" je naslov članka, ki ga je objavil EURACTIV.pl, in povzema dnevniški "briefing" iz evropskih prestolnic z dne 24. julija, ki podrobno opisuje potek svetovne trgovinske vojne.

Gospodarstvo območja evra je zabeležilo najvišjo rast v zadnjem letu, kar nakazuje na postopno okrevanje. Analitiki menijo, da višje ameriške carine ne bodo bistveno vplivale na okrevanje nemške proizvodnje. Gospodarska aktivnost v evroobmočju se je okrepila, kar je spodbudilo optimizem kljub geopolitičnim in trgovinskim napetostim.

Na napetih pogajanjih ob 50-letnici diplomatskih odnosov je Evropska unija pozvala Kitajsko, naj pritisne na Rusijo za prekinitev vojne v Ukrajini. Kitajski predsednik Xi Jinping je poudaril pomen pravilnih strateških odločitev obeh velesil, medtem ko EU od Pekinga zahteva tudi uravnoteženje trgovinskih odnosov, ki jih zaznamuje globoko ekonomsko neravnovesje in vse večje politične razlike.

Britanska podjetja so zaradi negotovosti glede groženj s carinskimi dajatvami ZDA in višjih davkov zmanjšala število zaposlenih v največjem obsegu od februarja. Medtem pa EU in ZDA sklepata trgovinski dogovor, pri čemer se EU pogaja o omejitvi prihodnjih dajatev na farmacevtske izdelke na 15 odstotkov, vendar pa se EU ni uspelo izogniti 50-odstotni carini na jeklo.

Približujoči se vrh v Pekingu bo osvetlil poslabšanje odnosov med Kitajsko in Evropsko unijo. 50. obletnica dvostranskih odnosov ne bo praznična zaradi številnih sporov. Evropa želi odpraviti trgovinsko neravnovesje in kritizira podporo Kitajske Rusiji. Povezave med EU in Kitajsko slabdijo pod trgovinskim pritiskom Trumpove administracije, zato od vrha v Pekingu ni pričakovati izboljšanja.

FTSE 100 je dosegel nov vrhunec, medtem ko se optimizem glede trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko nadaljuje. Predsednik Trump je napovedal "masivni" trgovinski sporazum z Japonsko, ki bi vključeval 15-odstotne carine na japonski izvoz. Evropska unija je prav tako pod drobnogledom zaradi možnosti 15-odstotnih ameriških carin in pripravlja povračilne ukrepe, če bi pogajanja spodletela. Obstajajo tudi poročila, da naj bi EU kmalu podpisala sporazum s Trumpovo administracijo, kar kaže na zapletene in dinamične mednarodne trgovinske odnose.

Nemčija je sporočila, da je čas, da Evropska unija izkoristi svojo "trgovinsko bazuko" kot grožnjo proti Združenim državam Amerike. Višji nemški uradnik je poudaril, da je sedem dni pred koncem pogajanj treba pokazati, česa je EU sposobna. Ta izjava nakazuje na napetosti v trgovinskih odnosih med EU in ZDA.

Evropska unija pripravlja 30-odstotne carine na ameriško blago v vrednosti 100 milijard evrov kot odgovor na grožnje Donalda Trumpa, da bo uvedel enake carine na večino evropskega blaga, ki ga uvažajo ZDA. Bruselj želi svoje povračilne ukrepe v vrednosti 93 milijard evrov združiti v enoten, jasnejši, preprostejši in močnejši paket. Ti ukrepi so neposreden odgovor na napovedane ameriške carine po 1. avgustu.

Britanski varuh konkurence (CMA) je objavil načrte, ki določajo podjetjema Apple in Google »strateški tržni status«, kar bi jima lahko naložilo določene zahteve glede poslovanja. To potezo so izvedli z namenom izboljšanja konkurence na trgu mobilnih platform, medtem ko se obe podjetji že soočata s preiskavami po Zakonu EU o digitalnih trgih. Apple in Google sta izrazila nasprotovanje osnutkom načrtov CMA.

Na 30. vrhu med EU in Japonsko v Tokiu, ki so se ga udeležili predsednik Evropskega sveta António Costa, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in japonski premier Shigeru Ishiba, sta strani poudarili pomen sodelovanja. Glavne teme so bile boj proti ruski agresiji in nepošteni trgovini ter krepitev gospodarske varnosti. To dopolnjuje prejšnji dogovor med ZDA in Japonsko o carinah, ki je pozitivno vplival na azijske borze.

Borzni indeks FTSE 100 je dosegel novo rekordno vrednost po potrditvi obsežnega trgovinskega sporazuma med ZDA in Japonsko. Sporazum določa carine v višini 15 % namesto prej groženih 25 %. Kljub temu je General Motors poročal o izgubi 1,1 milijarde dolarjev dobička iz poslovanja zaradi Trumpovih carin. AstraZeneca je napovedala naložbo v višini 50 milijard dolarjev v ZDA po grožnjah s carinami. Kanada je vztrajala pri pogajanjih in zavrnila slab dogovor glede ameriških carin, Evropska unija pa je pripravila enoten paket povračilnih carin v višini 93 milijard evrov v primeru neuspeha pogajanj z ZDA.

UniCredit je umaknila ponudbo za prevzem banke Banco BPM in se namesto tega osredotočila na načrte za prevzem Commerzbank. Izvršni direktor UniCredit Orcel je izjavil, da so opustili načrte za prevzem Banco BPM in se bodo sedaj osredotočili na Commerzbank. UniCredit je znatno povečala svoj dobiček. Predhodno je bil neuspešen tudi poskus prevzema Commerzbank.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump in finančni minister Bessent naj bi razmišljala o pregledu celotne Federalne rezerve. Hkrati je direktorica nacionalne obveščevalne službe (DNI) Tulsi Gabbard vložila kazensko ovadbo na ministrstvo za pravosodje, ki implicira Baracka Obamo kot osrednjo figuro v 'izdajalski zaroti' glede domnevne zlorabe obveščevalnih podatkov s strani Obamove administracije. Ti dogodki kažejo na napetosti v ameriški politiki in morebitne preiskave na najvišjih ravneh.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal načrte za proizvodnjo do 1000 obrambnih dronov dnevno, da bi se soočili z ruskimi napadi, ki vznemirjajo noči in povzročajo smrtne žrtve med civilisti. Medtem je ukrajinska obveščevalna služba izvedla "digitálen udar" na Krimu, uničila vse podatke na strežnikih okupacijskih oblasti in povzročila znatne izgube na ruski strani.

Evropska komisija je predstavila ambiciozen predlog proračuna EU za obdobje 2028-2034, ki predvideva skupno vsoto 2.000 milijard evrov. Ta predlog, ki je bil prvič predstavljen državam članicam EU, razkriva razhajanja med 27 prestolnicami glede načrtov porabe. Bruselj si prizadeva uravnotežiti ključne prioritete Evropske unije, čeprav nekateri to vidijo kot prizadevanje Komisije za več denarja in moči. Pogajanja o proračunu predstavljajo tako grožnjo kot priložnost za prihodnost Unije.