V ospredju dogajanja so bili ukrajinski protikorupcijski ukrepi, saj je predsednik Zelenski po množičnih protestih in mednarodni kritiki umaknil sporni zakon, ki bi omejil neodvisnost protikorupcijskih organov. Napovedal je nov predlog zakona za zagotovitev neodvisnosti in uvedbo testov z detektorjem laži za državne uslužbence. Medtem ko so se diplomatska prizadevanja za mir v Istanbulu nadaljevala z nizkimi pričakovanji, vojaški strokovnjaki opozarjajo na težave z rusko taktiko in ukrajinskim pomanjkanjem vojakov. Ukrajinske obveščevalne službe so izvedle "digitalni udar" na Krimu, uničile vse podatke na strežnikih okupacijskih oblasti in povzročile znatne izgube na ruski strani, ki so se na fronti povečale, saj je Ukrajina poročala o več kot milijon mrtvih ali ranjenih ruskih vojakov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po obsežnih protestih in mednarodni kritiki EU umaknil sporni zakon, ki bi omejil neodvisnost protikorupcijskih organov. Predsednik je napovedal nov predlog zakona, ki naj bi zagotovil neodvisnost teh organov, ter uvedel teste z detektorjem laži za državne uslužbence kot ukrep za preprečevanje ruskega vpliva. Kljub obljubam o novih zakonih in testih, so razmere v parlamentu še naprej zapletene, nekateri pa kritizirajo prvotni Zelenskijev pristop kot napako.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je po množičnih protestih in mednarodni kritiki, ki so sledili predlaganemu zakonu o omejevanju neodvisnosti protikorupcijskih organov, soočil z veliko krizo. Kljub temu, da je Zelenski naznanil vrnitev neodvisnosti teh organov in uvedbo testov z detektorjem laži za državne uslužbence, so protesti še vedno potekali, saj so protestniki izražali nezaupanje. Vendar je demokracija v Ukrajini pokazala svojo moč, saj so bili državljani na ulicah močnejši od predsednikovega poskusa omejevanja oblasti protikorupcijskih agencij.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po obsežnih protestih in kritiki EU naznanil vrnitev neodvisnosti protikorupcijskih organov ter uvedbo testov z detektorjem laži za državne uslužbence. Zakon, ki naj bi omejeval neodvisnost teh organov, je sprožil široko nezadovoljstvo, EU pa je izrazila zaskrbljenost zaradi morebitnega vpliva na pot Ukrajine v EU. Kljub obljubam o novih zakonih in testih, so razmere v parlamentu še naprej zapletene, nekateri pa kritizirajo prvotni Zelenskijev pristop kot napako.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po obsežnih protestih in mednarodni kritiki EU umaknil sporni zakon, ki bi omejil neodvisnost protikorupcijskih organov. Predsednik je napovedal nov predlog zakona, ki naj bi zagotovil neodvisnost teh organov, ter uvedel teste z detektorjem laži za državne uslužbence kot ukrep za preprečevanje ruskega vpliva. Vendar kritiki menijo, da je do glasovanja o predlogu v parlamentu preteklo preveč časa, medtem ko se v EU pojavljajo nasprotujoče si izjave glede zakona.

Ukrajinski parlament je določil datum glasovanja o spremenjenem protikorupcijskem zakonu, ki ga je predlagal predsednik Volodimir Zelenski. Zakon naj bi ponovno vzpostavil neodvisnost protikorupcijskih organov, medtem ko naj bi predsednik za državne uslužbence uvedel teste z detektorjem laži. Predlog zakona je bil vložen v parlament, obravnavan naj bi bil v četrtek.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po množičnih protestih in ostri kritiki Evropske unije predlagal nov zakon, ki naj bi ponovno vzpostavil neodvisnost protikorupcijskih organov. Poleg tega je napovedal uvedbo rednih testov z detektorjem laži za državne uslužbence, zlasti za tiste z dostopom do državnih skrivnosti, kot ukrep za preprečevanje ruskega vpliva. Kljub tem ukrepom razmere še niso povsem mirne, saj v parlamentu še vedno obstajajo nesoglasja glede zakona, nekateri pa kritizirajo prvotni Zelenskijev pristop kot napako.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po množičnih protestih in ostri kritiki EU predlagal nov zakon, ki naj bi ponovno vzpostavil neodvisnost protikorupcijskih organov. Poleg tega je napovedal uvedbo rednih testov z detektorjem laži za državne uslužbence, zlasti za tiste z dostopom do državnih skrivnosti, kot ukrep za preprečevanje ruskega vpliva. Kljub tem ukrepom razmere še niso povsem mirne, saj v parlamentu še vedno obstajajo nesoglasja glede zakona, nekateri pa kritizirajo prvotni Zelenskijev pristop kot napako.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je odzval na množične proteste in mednarodno kritiko zaradi zakona, ki naj bi omejeval neodvisnost protikorupcijskih organov. Napovedal je nov zakon, ki naj bi ponovno okrepil neodvisnost teh organov, ter uvedbo rednih testov z detektorjem laži za državne uslužbence, zlasti za tiste z dostopom do državnih skrivnosti, kot ukrep za preprečevanje ruskega vpliva.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po obsežnih protestih in mednarodni kritiki predlagal nov zakonski osnutek, ki naj bi ponovno okrepil neodvisnost dveh protikorupcijskih agencij. Hkrati je napovedal uvedbo rednih testov z detektorjem laži za državne uslužbence, zlasti za tiste z dostopom do državnih skrivnosti. Ti ukrepi naj bi pomirili kritike in protestnike, čeprav se je kljub temu situacija še ni povsem umirila.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po množičnih protestih v najmanj 17 mestih in kritiki EU predložil nov zakonski predlog, ki naj bi ponovno okrepil neodvisnost protikorupcijskih organov. Kritiki predsedniku očitajo avtoritaren slog vladanja, EU pa je izrazila zaskrbljenost glede neodvisnosti preiskovalcev in poti Ukrajine v EU. Nemška ministrica za obrambo Annegret Kramp-Karrenbauer je kritizirala ruske medije zaradi napadov na Melanijo Trump. Medtem ko so se mirovni pogovori v Istanbulu končali brez preboja, so ruski napadi na Harkov povzročili najmanj 33 poškodovanih, drugi napadi po državi pa še najmanj deset.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je odzval na domače in mednarodne proteste ter napovedal predložitev novega, predelanega zakona parlamentu, ki naj bi ohranil neodvisnost protikorupcijskih organov. Zakon je bil deležen kritike zaradi poseganja v neodvisnost preiskovalcev, kar je vzbudilo pomisleke glede korupcije in morebitnega vpliva na pot Ukrajine v EU.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kljub množičnim protestom in mednarodni kritiki glede zakona, ki naj bi omejil neodvisnost protikorupcijskih organov, napovedal nov zakonski predlog, ki naj bi te organe ponovno okrepil. Novi predlog naj bi bil danes vložen v parlament, s čimer naj bi bila ohranjena neodvisnost Nacionalnega protikorupcijskega biroja (NABU) in Specializirane protiokupacijske prokuratury (SAP). Kritiki pa še vedno dvomijo o iskrenosti vlade glede vračanja nekdanjih pooblastil protikorupcijskim agencijam.

V Ukrajini so izbruhnili obsežni protesti proti predsedniku Zelenskemu zaradi spornega zakona o protikorupcijskih organih, ki naj bi omejeval neodvisnost preiskovalcev. Kljub temu, da je predsednik napovedal nov zakon, ki naj bi odgovoril na pomisleke protestnikov, so protesti ostali močni. Medtem ko so se mirovni pogovori v Istanbulu končali brez preboja, je Rusija nadaljevala z obsežnimi napadi na ukrajinska mesta, vključno z obstreljevanjem stanovanjske soseske v Harkivu in napadi z droni na Krimu. Ukrajinski obveščevalci so poročali o napadih s štirimi raketami in 103 brezpilotnimi letali. Finski zunanji minister je poudaril, da Ukrajina ne bo postala članica EU, če ne bo nadaljevala boja proti korupciji, medtem ko so analitiki ocenili, da protesti ne ogrožajo Zelenskega.

V Ukrajini so izbruhnili množični protesti proti predsedniku Zelenskemu, kar je bil prvi takšen upor od začetka vojne. Hkrati so ruski napadi na vzhodnoukrajinsko mesto Harkov povzročili najmanj 33 poškodovanih, medtem ko so drugi napadi po državi s pomočjo dronov in manevrirnih raket ranili še najmanj deset ljudi. Mirovni pogovori v Istanbulu niso prinesli konkretnih rezultatov, saj sta si strani kljub začetnim pogajanjem ostali na nasprotnih bregovih.

Kljub nedavnim mirovnim pogovorom v Istanbulu si Rusija in Ukrajina prizorišč spopadov medsebojno obtožujeta novih napadov. Ruske oblasti so poročale o dveh smrtnih žrtvah v ukrajinskem napadu z dronom, ki naj bi se zgodil v noči na četrtek.

Delegaciji Ukrajine in Rusije sta se v Istanbulu ponovno sestali na pogovorih, ki so se osredotočali na izmenjavo ujetnikov, vendar niso dosegli pomembnega preboja. Kljub »spremenjeni atmosferi«, kot jo je opisala ukrajinska stran, se stališča obeh držav niso bistveno približala. Kmalu po koncu pogajanj je Rusija nadaljevala z novimi napadi na Ukrajino.

V Ukrajini so potekali množični protesti proti predsedniku Zelenskemu zaradi spornega zakona o protikorupcijskih organih. Kljub temu, da je predsednik napovedal nov zakon, so protesti ostali močni. Nemška ministrica za obrambo Annegret Kramp-Karrenbauer je kritizirala ruske medije zaradi napadov na Melanijo Trump, ki naj bi jo označevali za 'agentko Kijeva'.

V Ukrajini so izbruhnili obsežni protesti zaradi novega zakona, ki naj bi omejil neodvisnost protikorupcijskih organov in zožil njihovo avtonomijo. Zakon je sprožil kritike doma in v tujini, EU pa je izrazila zaskrbljenost glede neodvisnosti preiskovalcev in morebitnega vpliva na pot Ukrajine v EU. Predsednik Zelenski je sprva vztrajal pri zakonu, a se je kasneje zaradi protestov nekoliko umaknil in napovedal nov predlog zakona, ki naj bi zagotovil neodvisnost teh organov.

Kijev in Moskva sta dosegla dogovor o novem obsežnem zamenjavi zapornikov, vendar ni bil sklenjen sporazum o prekinitvi ognja, zaradi česar so se ruski napadi nadaljevali. Medtem so v Ukrajini izbruhnili novi protesti zoper predsednika Zelenskega in njegov novi protikorupcijski zakon, ki naj bi omejeval neodvisnost protikorupcijskih organov. Predsednik Zelenski je sicer napovedal nov zakon, s katerim naj bi naslovil pomisleke protestnikov in zagotovil neodvisnost organov za boj proti korupciji.

Tretji krog mirovnih pogovorov med Ukrajino in Rusijo v Istanbulu se je končal v manj kot uri, pri čemer strani nista uspeli zbližati stališč. Kljub temu so se dogovorili o nadaljnjih izmenjavah zapornikov. Kmalu po koncu pogovorov je Rusija ponovno izvedla obsežne napade z droni in raketami na več ukrajinskih mest, pri čemer je bilo ranjenih najmanj deset ljudi. Ukrajina je postavila nov rok za vrh Putin-Zelenski po neuspešnih pogajanjih.

Po množičnih protestih v Ukrajini zaradi zakona, ki naj bi omejeval neodvisnost protikorupcijskih organov, je predsednik Volodimir Zelenski napovedal nov zakon, ki naj bi odgovoril na pomisleke protestnikov. Kritiki predsedniku očitajo avtoritaren slog vladanja, kar je v povezavi z naraščajočo korupcijo slabo znamenje za Ukrajino.

Ukrajinci so drugi dan zapored množično protestirali po vsej državi, potem ko je bil sprejet zakon, ki posega v delo dveh protikorupcijskih agencij. Nekateri protestniki so nosili napise z napisom 'Dobrodošli v Rusiji', potem ko je Ukrajina spremenila zakon o protikorupcijskih agencijah. Predsednik Zelenski je napovedal nov zakon, s katerim naj bi zagotovil neodvisnost organov za boj proti korupciji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je znašel pod domačim in mednarodnim pritiskom zaradi novega zakona, ki naj bi omejil neodvisnost protikorupcijskih organov v Ukrajini. Tisoči Ukrajincev so protestirali proti zakonu, EU pa je izrazila zaskrbljenost zaradi morebitnega vpliva na neodvisnost preiskovalcev in pot Ukrajine v EU. Zelenski je obljubil nov zakon, ki naj bi ohranil neodvisnost teh organov.

Ukrajina je doživela nov val protestov v najmanj 17 mestih, potem ko je predsednik Volodimir Zelenski podpisal sporen zakon, ki naj bi omejil neodvisnost protikorupcijskih organov. Kritiki predsedniku očitajo avtoritarno linijo, Evropska komisija pa je Kijevu priporočila, da dovoli protikorupcijskim strukturam izvajati preiskave proti poslancem brez odvisnosti od generalnega državnega tožilca. Zelenski je sicer napovedal nov predlog zakona, s katerim naj bi ohranil neodvisnost teh služb.

Ukrajina in Rusija sta v Istanbulu nadaljevali mirovne pogovore, vendar niso pričakovali preboja. Glavni poudarek pogajanj je bil na izmenjavi vojnih ujetnikov, medtem ko so se spopadi nadaljevali z nespremenjeno intenzivnostjo.

Ukrajina je bila priča obsežnim protestom po sprejetju novega zakona, ki omejuje neodvisnost protikorupcijskih organov in jih podreja generalnemu državnemu tožilcu. EU je izrazila ostro kritiko in zakon označila za resen korak nazaj, s čimer je izrazila zaskrbljenost glede neodvisnosti preiskovalcev in morebitnega vpliva na pot Ukrajine v EU. Predsednik Zelenski je obljubil, da bo nov zakon odgovoril na skrbi protestnikov in zagotovil neodvisnost organov za boj proti korupciji.

Ukrajinska vojska se sooča z vse večjo prednostjo Rusije na področju vojne z droni, kar predstavlja izziv za ukrajinsko obrambo. Medtem ko se v Istanbulu nadaljujejo mirovni pogovori, ki naj bi bili zahtevni in ne prinašajo velikih pričakovanj, sta Izrael in Ukrajina začela strateški dialog o skupnem nasprotovanju iranskemu vplivu. Med pogovori v Istanbulu se Ukrajina osredotoča na izmenjavo zapornikov in vrnitev ugrabljenih otrok, medtem ko je bil napovedan tudi ponoven poziv Zelenskega k srečanju s Putinom.

V Istanbulu so potekali novi mirovni pogovori med Ukrajino in Rusijo. Ukrajinska delegacija, ki je prispela v Turčijo, je upala na konstruktiven pristop Rusije, osredotočila pa se je na pogovore o izmenjavi zapornikov in vrnitvi deportiranih ukrajinskih otrok. Kljub temu so bila pričakovanja pred tretjim krogom pogovorov, tako s strani Kremlja kot splošno, nizka, saj so se stališča obeh strani še vedno močno razhajala, Rusija pa je vztrajala pri maksimalističnih zahtevah. Rusija je potrdila začetek pogovorov le nekaj ur pred dejanskim začetkom, kar je še dodatno kazalo na napetosti, s Kremljem, ki je pričakoval "zelo zapleteno razpravo".

Rusija je napovedala milijardne investicije v svoje oborožene sile, ukrajinski obveščevalni uradnik pa je opozoril na morebitni globalni konflikt. Kremlj naj bi prav tako načrtoval bilijonski proračun za vojsko in bil pripravljen na nadaljevanje vojne, pri čemer naj bi bil usmerjen proti nemškemu obrambnemu ministru Pistoriusu in celotni Evropi. To se je zgodilo pred novimi pogovori med Ukrajino in Rusijo.

Tisoče ljudi je v Ukrajini protestiralo proti novemu protikorupcijskemu zakonu, ki naj bi oslabil neodvisne protikorupcijske organe. Zakon, ki ga je sprejel predsednik Volodimir Zelenski, je sprožil zaskrbljenost glede neodvisnosti preiskovalcev in bi lahko ogrozil vstop Ukrajine v Evropsko unijo. Ruski mediji so na proteste široko reagirali.

Rusija in Ukrajina sta v sredo zvečer izvedli tretji krog neposrednih mirovnih pogovorov v Istanbulu. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi bil pripravljen na pogajanja o miru v Ukrajini, čeprav so se napadi na ukrajinska mesta nadaljevali. Kremlj je potrdil, da je ruska delegacija že prispela v Istanbul, ukrajinski državni mediji pa so poročali, da naj bi se pogovori začeli ob 19. uri po lokalnem času.

V Istanbulu je potekal nov krog mirovnih pogovorov med Ukrajino in Rusijo, kar je bilo prvo srečanje po več kot sedmih tednih, vendar so bila pričakovanja, še posebej z ruske strani, izjemno nizka in napredka pri prekinitvi ognja ni bilo pričakovati. Kremlj je potrdil, da je pomočnik vodje Kremlja Vladimir Medinski, eden ključnih pogajalcev z Ukrajino, tesno povezan z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom, saj je njegov zet. Pogovori so se osredotočili na humanitarna vprašanja, kot so izmenjava ujetnikov in vrnitev otrok, medtem ko je bil pritisk ZDA usmerjen v dosego premirja.

Delegaciji Ukrajine in Rusije sta se v Istanbulu ponovno sestali na pogovorih, ki so se osredotočali na izmenjavo ujetnikov, čeprav so bila pričakovanja o preboju v mirovnih pogajanjih nizka. V Ukrajini so medtem izbruhnili protesti proti novemu protikorupcijskemu zakonu, ki naj bi omejeval neodvisnost preiskovalcev. Ukrajina je poročala tudi o izgubi francoskega lovca Mirage 2000 in o obsežnem ruskem napadu z droni Shahed-136. Kijev načrtuje razvoj novega obrambnega sistema proti dronom z uporabo umetne inteligence, pri čemer bo sodeloval danski dobavitelj F-35.

Ukrajinska vojska je poročala o izgubi prvega francoskega lovskega letala Mirage v nesreči, medtem ko so se mirovni pogovori z Rusijo nadaljevali. Kijev je izgubil prvo letalo Mirage, odkar jih je ukrajinska vojska letos začela prejemati, pri čemer žrtev ni bilo. Kljub temu so se protesti v Kijevu nadaljevali proti novemu zakonu, ki omejuje neodvisnost protikorupcijskih preiskovalcev. V luči napovedi mirovnih pogovorov in nadaljevanja spopadov, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ponovno ponudil srečanje z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom za pogajanja o končanju vojne. Medtem so se pojavile informacije, da naj bi Putinov minister razkril ruske ambicije, ki presegajo Ukrajino. Hkrati je bilo poudarjeno, da so rakete Patriot, čeprav moderne in učinkovite, trenutno neuporabne proti ruskim rojem dronov, kar predstavlja izziv za ukrajinsko obrambo.

Ukrajina je poročala o izgubi francoskega bojnega letala Mirage in ocenila, da so skupne ruske izgube v živi sili dosegle 1.045.220 vojakov. Poročali so tudi, da so ukrajinske sile v torek ubile ali ranile 970 ruskih vojakov. Kljub napovedanim mirovnim pogovorom v Istanbulu se je intenzivnost spopadov na fronti nadaljevala, Ukrajina pa je morala vsakodnevno odbijati silovite ruske napade.

Delegaciji Ukrajine in Rusije sta se v Istanbulu sestali na tretjem krogu pogovorov, pri čemer so bile v ospredju razprave o izmenjavi vojnih ujetnikov in vračanju otrok, ki jih je Rusija ugrabila. Srečanje je bilo prvo po več kot sedmih tednih in je potekalo ob pritisku ZDA za prekinitev ognja. Predsednik Zelenski pa je poskušal omejiti avtonomijo dveh protikorupcijskih agencij.

Delegacije Ukrajine in Rusije so se ponovno sestale v Istanbulu na tretjem krogu neposrednih pogovorov, vendar so pričakovanja glede preboja pri miru nizka, saj Kremlj ne pričakuje »čudežnih prebojev« in opozarja na diametralno nasprotna stališča. Kijev se osredotoča na izmenjavo vojnih ujetnikov in vrnitev ugrabljenih otrok. Rusija naj bi načrtovala obsežno razširitev napadov z droni, s ciljem izvesti do 2000 napadov z droni v eni noči, medtem ko Ukrajina poroča o izgubi prvega letala Mirage. V Kijevu pa se stopnjujejo protesti proti novemu zakonu, ki omejuje neodvisnost protikorupcijskih preiskovalcev, kar sproža strahove za neodvisnost protikorupcijskih organov. Poročali so tudi o 60.000 pogrešanih Ukrajincih v vojni.

Rusija je potrdila, da so se pogajalske runde z Ukrajino v Istanbulu začele v sredo, vendar so pričakovanja glede hitre mirovne rešitve nizka. Ruski predsednik Vladimir Putin je ukazal uradnikom, naj preidejo na aplikacijo 'Max', da bi omejili uporabo tuje programske opreme, kar ukrajinska obveščevalna služba razume kot poskus izgradnje vohunske aplikacije za nadzor Rusov.

Rusija je potrdila, da so se nove pogajalske runde z Ukrajino v Istanbulu začele v sredo. Pred pogovori so se boji v Ukrajini nadaljevali z nespremenjeno intenzivnostjo, fronta pa je ostala večinoma stabilna. Vojaški analitik Franz-Stefan Gady je po obisku fronte poročal o premoči ruskih dronov in napetosti med ukrajinskimi vojaki. Poudaril je, da so živci na robu in da je za pravi mir potreben uničujoč poraz Rusije na bojišču.

Rusija je potrdila, da so v Istanbulu potekali pogovori z Ukrajino. Ukrajina se je medtem uspešno branila pred ruskimi napadi z droni, saj je z novim obrambnim sistemom prestregla na stotine brezpilotnih letal. Britanski raziskovalec je menil, da je Donald Trump Putinu dal čas za nadaljevanje vojne, saj so ZDA 'naredile vse, kar si je Rusija želela'. Eden od analitikov je izrazil zaskrbljenost, da bi Poljska lahko postala naslednja tarča ruskega avtokrata Vladimirja Putina.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da so bili mirovni pogovori med Ukrajino in Rusijo predvideni za sredo v Turčiji. Ukrajina je izvedla napade z droni na Moskvo, kar je Rusijo sprva vznemirilo, a je sčasoma razvila drugačen odnos do tovrstnih napadov.

Novi mirovni pogovori med Ukrajino in Rusijo so potekali v Istanbulu, čeprav je Kremelj predhodno znižal pričakovanja, da ne pričakuje »čudežnih prebojev«. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno ponudil srečanje z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom za pogajanja o končanju vojne. Rusija naj bi načrtovala strmoglavljenje von der Leynove s širjenjem protievropske propagande, hkrati pa naj bi ruske sabotažne skupine vdrle v Pokrovsk, kjer so potekali ulični boji. Pojavile so se tudi kritike glede potovanj SPD politika Matthiasa Platzecka v Rusijo med vojno v Ukrajini.

V Istanbulu so potekali novi pogovori med Ukrajino in Rusijo, čeprav je Kremelj že vnaprej znižal pričakovanja o morebitnih "čudežnih prebojih". Hkrati so se pojavile informacije, da naj bi nekdanji vodja SPD Matthias Platzeck večkrat obiskal Moskvo po invaziji na Ukrajino, kar je sprožilo kritike. Združeno kraljestvo je uvedlo obsežne sankcije proti ruski "floti v senci" v poskusu zmanjšanja prihodkov Rusije od izvoza nafte. Tudi Donald Trump je Rusijo postavil pred ultimat v zvezi z vojno v Ukrajini, medtem ko se nemški politiki zavzemajo za dobavo več sistemov Patriot Ukrajini, kar naj bi Putinu povzročilo nelagodje. Ukrajinske enote naj bi bile utrujene zaradi intenzivnosti konflikta pred morebitnimi pogajanji.

Ruski mediji so napadli Melanio Trump, jo označili za 'agentko Kijeva' in 'nevarnost za Rusijo', saj naj bi pritiskala na svojega moža, da spremeni stališče do Ukrajine. Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ponovno ponudil srečanje z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom za pogajanja o končanju vojne. Pojavile so se tudi informacije, da kitajski predsednik Xi Jinping in ruski predsednik Vladimir Putin načrtujeta skupne poteze v zvezi z Ukrajino, kar bi lahko bil odziv na grožnje Donalda Trumpa s sankcijami, če Rusija ne bo privolila v mirovni dogovor. Poročali so tudi o napadih z droni, kjer je ukrajinski napad z dronom v okupiranem Hersonu ubil tri osebe, ruski napad z dronom in raketami na Kramatorsk pa je ubil 10-letnega dečka.

Kreml je pred mirovnimi pogovori med Ukrajino in Rusijo v Istanbulu omilil pričakovanja in izjavil, da ne pričakuje »čudežnih prebojev«. Ukrajinske oblasti so medtem poročale, da so v Pokrovsk vdrle manjše ruske sabotažne skupine. Ukrajinsko delegacijo na pogajanjih v Istanbulu je vodil nekdanji obrambni minister Rustem Umerov.

Rusija je razširila svoj seznam prepovedi vstopa za določene posameznike iz EU, kar je bil odziv na 18. paket sankcij Evropske unije proti Rusiji, sprejet 18. julija 2025.

V Istanbulu so v sredo potekali tretji krog neposrednih pogovorov med Ukrajino in Rusijo, čeprav niso bili osredotočeni na prekinitev ognja. Medtem je v ruskem priporu umrl starejši ukrajinski politični zapornik, Evropska unija pa je pozvala Združeno kraljestvo k prispevku v obrambni sklad.

Novi mirovni pogovori med Ukrajino in Rusijo so bili predvideni za sredo v Istanbulu, čeprav ni bilo pričakovati, da bi ti pogovori vključevali prekinitev ognja. Predstavniki Kremlja so opozorili, da so stališča med stranema še vedno diametralno nasprotna. Kijev je vztrajal pri pogovorih o izmenjavi zapornikov, vrnitvi deportiranih otrok in prekinitvi ognja, medtem ko je Moskva zahtevala teritorialne koncesije in prenehanje zahodne pomoči. Poleg tega so poročali o nadaljevanju ruskih napadov z droni, ki zdaj pogosto uporabljajo modificirane drone Shahed-136 z večjimi bojnimi glavami, kar predstavlja velik izziv za ukrajinsko protiletalsko obrambo. Nekatere humanitarne organizacije so pozvale k popolni prepovedi trgovanja z Rusijo, saj sankcije niso dovolj, da bi preprečile financiranje vojnega stroja Kremlja. Pojavile so se tudi informacije, da Rusija načrtuje obsežen napad z droni na Ukrajino. Medtem so ukrajinske oblasti nadaljevale z uspešnim preganjanjem domnevnih ruskih vohunov in njihovih sodelavcev, kar kaže na stalna prizadevanja za boj proti ruski subverziji znotraj države.

Ukrajinska vojska je poročala, da je v ponedeljek ubila ali ranila 1090 ruskih vojakov, s čimer so skupne ruske izgube dosegle 1.044.250. Inštitut za preučevanje vojne (ISW) je ocenil, da bo Rusijo k mirovnim pogovorom prisilil le uničujoč poraz na bojišču, kar je mogoče le ob zadostni podpori Ukrajini. Ukrajina si je medtem prizadevala za mednarodni pritisk na ruskega predsednika za pogajanja, hkrati pa je doma uspešno preganjala ruske vohune FSB in njihove sodelavce.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da so bili za sredo predvideni novi mirovni pogovori med Rusijo in Ukrajino v Turčiji. Kremlj je opozoril, da je pred morebitnim mirovnim dogovorom še 'veliko dela'. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi bil pripravljen pogajati se o miru v Ukrajini, kljub temu pa so se napadi na ukrajinska mesta nadaljevali.

Združeno kraljestvo je sankcioniralo 135 tankerjev, ki pripadajo ruski 'floti v senci', v poskusu zmanjšanja prihodkov Moskve od izvoza nafte. Ti zastareli tankerji prevažajo rusko nafto pod nerusko zastavo. Nedavno je Rusija z lovcem zaščitila eno takšno ladjo pred Estonci.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da so bili za sredo predvideni novi mirovni pogovori med Rusijo in Ukrajino v Turčiji. Kremlj je opozoril, da je pred morebitnim mirovnim dogovorom še 'veliko dela'.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da so bili načrtovani novi pogovori med Rusijo in Ukrajino. Hkrati je Združeno kraljestvo sankcioniralo dodatnih 135 tankerjev, ki pripadajo ruski »floti v senci«, da bi zmanjšalo prihodke Moskve od izvoza nafte. Poročali so tudi, da se Ukrajina sooča z vse hitrejšimi in večjimi roji ruskih dronov, ki so v zadnjih mesecih trikrat pogosteje zadeli tarče. Kljub ruski agresiji se je uvoz ruskega fosforja v EU v prvi polovici leta povečal za več kot 30 %.