APDEJT.si

Po izraelskem napadu na Katar je Izrael obljubil, da bo udaril na sovražnike kjerkoli. Združeni arabski emirati so prepovedali sodelovanje izraelskim obrambnim podjetjem na letalskem mitingu v Dubaju, pri čemer so kot razlog navedli 'varnostne pomisleke'. Premier Združenega kraljestva je obsodil bombardiranje Hamasa v Katarju.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor so se okrepile grožnje in agresivna retorika proti baltskim državam. Ruski droni so v poljski zračni prostor vdrli do 240 kilometrov globoko, kar je NATO označil za 'neprevidno' dejanje. Pojavile so se tudi dezinformacije po sestrelitvi ruskih dronov na Poljskem.

Donald Trump je sprožil postopke deportacije za več deset tisoč nezakonitih tujcev. Agenti ameriške carinske in mejne zaščite so preprečili poskus kraje avtomobila v Washingtonu, D.C., medtem ko je Trump zaostroval boj proti kriminalu. Demokratski kongresnik Adam Smith je kritiziral Trumpovo federalizacijo Washingtona, D.C., kot rešitev za nasilni kriminal. Trump je pozval Cracker Barrel, naj vrne star logotip. John Bolton bi lahko kršil nacionalno varnost z razkritjem zaupnih informacij v svojih spominih.

Ameriški ambasador pri Natu, Matthew Whitaker, je ponovil svoje prejšnje izjave in dejal, da je miselnost ruskega predsednika Vladimirja Putina »bolna, izkrivljena in verjetno nelogična«. Dodal je, da je nemogoče razumeti Putinovo miselnost in da se verjetno ne želi soočiti z najmočnejšo vojsko na svetu.

Finski obrambni minister Antti Häkkänen je izjavil, da se Finska trenutno ne bo pridružila pobudam ZDA in Nata za pomoč Ukrajini z orožjem. Namesto tega se bo Finska osredotočila na program, ki omogoča finskim podjetjem, da proizvajajo in dobavljajo opremo Ukrajini. Ukrajina je izrazila željo, da se obstoječa pomoč nadaljuje. Häkkänen je poudaril, da so vsi napori usmerjeni v podporo domači obrambni industriji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da vdor ruskih dronov v zračni prostor Poljske ni bil nesreča, temveč namerno dejanje velikega obsega. Po njegovih besedah je najmanj osem dronov vstopilo v poljski zračni prostor, kar predstavlja izjemno nevaren precedens za Evropo.

Vladimir Putin je med obiskom na Kitajskem dejal, da dogovori, doseženi na vrhu z Donaldom Trumpom na Aljaski, odpirajo pot miru v Ukrajini. Kljub temu Kremelj zagotavlja, da bo Rusija nadaljevala vojno v Ukrajini.

Finska državna tožilstvo je vložilo obtožnico proti posadki tankerja "Eagle S" zaradi suma sabotaže podvodnih kablov med Finsko in Estonijo leta 2024. Ladja naj bi bila del ruske "flote v senci".

Kitajska je na vojaški paradi v Pekingu predstavila novo orožje, vključno s podvodnimi droni, masivnimi raketami in laserskim orožjem. Prireditve se je udeležilo več tujih voditeljev. Medtem pa ZDA opozarjajo, da Rusija in Kitajska razvijata jedrsko orožje, prilagojeno za bojevanje, kar dokazujejo njune vedno večje zaloge taktičnega jedrskega orožja. Rusija naj bi imela med 1000 in 2000 enot nestrateškega jedrskega orožja.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je obljubil preklic ugodnosti za poslance, vključno s stanovanjskim dodatkom, da bi umiril javnost po smrtonosnih protestih. Politične stranke so se strinjale s preklicem ugodnosti. V Združenem kraljestvu je vlada dobila pravno bitko proti lokalnemu svetu, ki je želel zapreti hotel za migrante v Essexu. Sodišče je odločilo, da lahko hotel ostane odprt. Britanski premier Keir Starmer je imenoval ekonomistko Minouche Shafik za glavno ekonomsko svetovalko. V Franciji se premier Francois Bayrou pripravlja na pogovore s političnimi strankami, da bi preprečil padec vlade. V Indiji so trgovci izrazili zaskrbljenost zaradi protestov Marathov v južnem Mumbaiju in pozvali vlado k ukrepanju.

Uradniki ameriškega obrambnega ministrstva so izrazili ogorčenje nad Trumpovo odločitvijo o preimenovanju v Ministrstvo za vojno. Trump je podpisal izvršni ukaz o preimenovanju in napovedal vojaški napad na venezuelsko ladjo z drogami, v katerem je bilo ubitih 11 osumljencev. Poleg tega je Trumpova administracija tožena zaradi napotitve Nacionalne garde.

Ukrajina je prvič uporabila novo orožje Flamingo in zadela ruski cilj, pri čemer naj bi bil uničen prednji položaj FSB in poškodovana patruljna plovila. Medtem pa Rusija načrtuje prvi izstrelitev rakete Sojuz-5 decembra, s čimer želi zmanjšati odvisnost od ukrajinske tehnologije. Roskosmos napoveduje, da bo nova raketa srednjega razreda poletela s kozmodroma Bajkonur.

V Parizu so potekali pogovori med sirskimi in izraelskimi diplomati o deeskalaciji in nevmešavanju v notranje zadeve Sirije. Srečanje, ki ga je posredovala ZDA, je bilo nadaljevanje prizadevanj za zmanjšanje napetosti med državama, potem ko je Izrael prejšnji mesec izvedel zračne napade na sirsko prestolnico. Assad Hassan al-Shibani se je srečal z izraelsko delegacijo in razpravljal o strategijah za umiritev nemirov in okrepitev stabilnosti v južni Siriji.

Finski obrambni minister Antti Häkkänen je izrazil pripravljenost za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev za obsežno vojaško pomoč Ukrajini. Na varnostni konferenci v Kymenlaaksu je dejal, da Finska pripravlja predlog za okrepitev zunanje meje EU z Rusijo. Häkkänen tudi ocenjuje, da je bil odziv Poljske na rusko kršitev zračnega prostora uspešen, pri čemer Finska še ocenjuje, ali je bil incident z dronom nameren.

V Indoneziji je po smrtonosnih protestih izginilo 20 ljudi. Medtem pa v Združenih državah Amerike podjetja protestirajo proti vladnim ukazom o policijski uri, saj menijo, da bi to imelo negativen vpliv na poslovanje in ne bi bistveno prispevalo k zmanjšanju kriminala.

Venezuela je zaradi naraščajočih napetosti z ZDA mobilizirala ladje in milijone državljanov ter razglasila najvišjo stopnjo pripravljenosti. Trump je opozoril Venezuelo, da bo sestrelil njena lovska letala, če bodo ogrožala ameriške vojaške sile. Venezuelski zunanji minister je pozval Latinsko Ameriko k enotnosti proti ameriški vojaški prisotnosti.

V Indoneziji potekajo množični protesti zaradi korupcije in ekonomske neenakosti, ki so se še zaostrili po razkritju o visokih stanovanjskih dodatkih za politike. Demonstracije so ponekod eskalirale v nasilje, z poročili o ropanju, požigih in napadih na regionalne vladne zgradbe. Zaradi nemirov je bila v prestolnici nameščena vojska. Protesti so izbruhnili zaradi nezadovoljstva ljudi nad korupcijo in veliko razliko v dohodkih, ki jo simbolizirajo visoki dodatki za politike.

Donald Trump je ponovil grožnje Venezueli in izjavil, da bo ameriška vojska sestrelila venezuelska letala, če bodo ta ogrožala ameriške ladje. Poročila tudi navajajo, da Trump razmišlja o vojaških napadih na kartele v Venezueli.

Indonezijske oblasti so po smrtonosnih protestih zaradi gospodarskih težav zaostrile varnostne ukrepe v Džakarti in drugod po državi. Protesti, v katerih je umrlo osem ljudi, so privedli do pozivov k umiritvi in preiskavi nasilja. General indonezijske policije Listyo Sigit Prabowo je policiste pozval k spoštljivemu ravnanju med protesti. Predsednik Prabowo Subianto je pripravil pomoč za žrtve protestov, vključno s civilisti in policisti. Študentske in civilnodružbene skupine so zaradi zaostrenih varnostnih razmer proteste preložile. V ZDA študija kaže, da partijska sovražnost spodbuja udeležbo v protestih.

Kitajski predsednik Xi Jinping se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong-unom, pri čemer je poudaril, da se mora svet odločiti med vojno in mirom. Obenem je izjavil, da je preporod kitajske nacije neustavljiv. Med vojaško parado v Pekingu pa so Putina in Xija ujeli med pogovorom o presaditvah organov, kar je sprožilo različne komentarje.