APDEJT.si

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025. Norveški Nobelov odbor je sporočil, da Machado ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme. 58-letna Machado je bila nagrajena za njeno neutrudno delo pri promociji demokratičnih pravic venezuelskega ljudstva in za njeno obrambo svobode in demokracije.

Medtem ko Trump odkrito izraža željo po prejemu Nobelove nagrade za mir in uživa podporo posameznikov, kot je Benjamin Netanyahu, se pojavljajo ugibanja o njegovih možnostih in morebitnih posledicah, če nagrade ne bi prejel. Norveška naj bi se pripravljala na morebitne Trumpove odzive, če ne bo prejel nagrade. Razpravlja se o drugih kandidatih in potencialnih dobitnikih za leto 2025, vključno z dogovorom med Izraelom in Hamasom ter humanitarnimi organizacijami.

Donald Trump je že večkrat namignil, da si zasluži Nobelovo nagrado za mir, in bil zanjo že nominiran. Kljub temu strokovnjaki menijo, da je malo verjetno, da bi jo letos prejel. Trump sam trdi, da si nagrado zasluži zaradi pomoči pri reševanju osmih konfliktov, vključno z Gazo, vendar to po mnenju strokovnjakov zaenkrat ne bo dovolj.

Predsednik Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dveh dneh imenoval svojega šestega premierja v dveh letih, kar je presenetilo trg, ki je pričakoval razpis predčasnih volitev. Po odstopu premierja se pričakuje, da bo Macron novega imenoval do petka zvečer.

Čeprav je Donald Trump večkrat izrazil željo po prejemu Nobelove nagrade za mir in jo aktivno iskal, ukrajinski poslanci niso zbrali dovolj glasov za njegovo nominacijo. Kljub temu je prejem nagrade še vedno mogoč, saj ga je več vlad že javno podprlo. Svetovalec Valentin Naumescu je poudaril, da bi bile argumente za Trumpovo nagrado trdne.

Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvožene težke tovornjake s 1. novembrom. Poleg tega naj bi prejel "ljubko pismo" pred srečanjem z Anthonyjem Albanesejem v Ovalni pisarni. Trump naj bi tudi opustil diplomatska prizadevanja z Venezuelo in razmišljal o vojaških možnostih, medtem ko je njegova nedavna pomorska operacija v Karibskem morju sprožila zaskrbljenost v mednarodni skupnosti. Podane so bile tudi izjave o Erdoğanu.

Na Finskem se podjetja pripravljajo na morebitno dostavo alkohola na dom, saj je zakonodajni predlog o tem v obravnavi v parlamentu. Sprememba zakonodaje bi omogočila dostavo alkoholnih pijač neposredno potrošnikom.

Ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael so propalestinski protestniki po vsem svetu nadaljevali z zbiranjem. V Turčiji in Džakarti so potekali protesti, na katerih so obsodili vojno v Gazi in ameriško podporo Izraelu. Študenti v Združenem kraljestvu in na Škotskem so se uprli pozivom k odpovedi protestov, medtem ko so bralci obsodili vladne omejitve protestov.

Poleg že napovedanih carin na uvoz težkih in srednje težkih tovornjakov je sedaj znano, da ni jasno, ali bodo te carine veljale tudi za države, ki imajo trgovinske sporazume z ZDA. Mehika naj bi bila najbolj prizadeta, saj dobavlja 78% ameriških težkih tovornjakov.

V Egiptu so se začela posredna pogajanja med Izraelom in Hamasom o Trumpovem mirovnem načrtu za Gazo, ki predvideva prekinitev vojne. Trump je izrazil optimizem glede dogovora, rekoč, da Hamas sprejema pomembne stvari. Kljub temu ostajajo pomembne razlike, ki bi lahko ogrozile dogovor. Pogajanja potekajo ob drugem obletnici operacije Inundacija Al Aqsa.

Donald Trump, star 79 let, je razkril načrte za svojo rojstnodnevno praznovanje. Medtem pa se sooča z možno novo preiskavo. V članku na ots.at pa razpravljajo o zamujenih priložnostih Evropske unije v povezavi z njim.

Po odstopu premierja Lecornuja se je francoski predsednik Emmanuel Macron odločil, da bo odhajajočega premierja zadolžil za iskanje rešitve iz nastale politične krize. Hkrati naj bi Macron postavil Lecornuju ultimat glede oblikovanja nove vlade, kar nakazuje na njegov zadnji poskus rešitve situacije.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil manj kot 24 ur po imenovanju svoje vlade, manj kot mesec dni po prevzemu položaja. Predsednik Emmanuel Macron je njegov odstop sprejel, kar je še poglobilo politično krizo v državi. Marine Le Pen je po odstopu ponovila pozive k razpustitvi Narodne skupščine in zahtevala referendum.

V več mestih po Evropi so potekali množični propalestinski protesti, ki so zahtevali konec vojne v Gazi in izpustitev aktivistov, ki so poskušali dostaviti humanitarno pomoč. V Londonu so aretirali približno 500 ljudi med demonstracijami v podporo mreži Palestine Action, medtem ko so v Barceloni poročali o 20 poškodovanih policistih in osmih aretiranih protestnikih. V Rimu in Amsterdamu so se zbrale velike množice, pri čemer so organizatorji amsterdamskega protesta ocenili, da je bilo prisotnih 250.000 ljudi. Protesti so potekali tudi v Dublinu in Istanbulu.

Po svetu so potekali množični propalestinski protesti, vključno s protesti v Amsterdamu, kjer je sodelovalo 250.000 ljudi, Istanbulu in Beogradu, kjer so protestniki izrazili podporo Palestincem in obsodili izraelski genocid v Gazi ter vlogo Vučića pri tem. V Amsterdamu so bili prisotni tudi predstavniki judovskih skupin. V Združenem kraljestvu so okrepili policijske pristojnosti za omejevanje protestov po aretaciji 500 pro-palestinskih protestnikov v Londonu, kar je Amnesty International UK kritiziral. Pakistanski emir je posvaril pred odstopanjem od pakistanske politike do Palestine.

V Amsterdamu je na protestu proti vojni v Gazi sodelovalo več sto tisoč ljudi, ki so pozivali nizozemsko vlado k ostrejšemu stališču do Izraela. V Barceloni se je protest proti izraelski politiki sprevrgel v nasilje, pri čemer je bilo ranjenih 20 policistov in aretiranih več ljudi. V Tel Avivu so potekali protesti podpornikov družin izraelskih talcev, ki jih zadržuje Hamas, s pozivi k ustavitvi vojne in izpustitvi talcev. V Manchestru pa so se pojavila pisma glede napada na sinagogo in pravice do protesta, ki opozarjajo na napačno enačenje sionizma z judovstvom.

Po svetu so izbruhnili protesti in diplomatski odzivi, potem ko je Izrael prestregel flotilo, ki je poskušala dostaviti pomoč Gazi. Protesti so potekali v Londonu, kjer je prišlo do spopadov s policijo, ter v Barceloni, Rimu in drugod po Evropi. Protestniki so obsojali izraelsko posredovanje in pozivali k sankcijam proti Izraelu. Domovinski minister Malezije je prav tako obsodil izraelsko ravnanje. Medtem pa se v Izraelu pojavljajo kritike glede protestov za izpustitev talcev, ki naj ne bi dosegali želenega učinka. Vzporedno s tem, izraelska vojska (IDF) se pripravlja na prvo fazo Trumpovega načrta, hkrati pa opozarja Palestince, da je vrnitev v Gazo še vedno nevarna.

Po svetu so izbruhnili propalestinski protesti, ki jih je sprožilo izraelsko posredovanje proti flotilji, ki je prevažala pomoč v Gazo. V Londonu policija poziva k odpovedi protesta zaradi napada na sinagogo, medtem ko so se v Glasgowu in Edinburghu zbrali propalestinski protestniki. Protesti so potekali tudi v Barceloni, napovedani pa so bili tudi v Madridu, Rimu in Lizboni. V Južni Afriki so protestniki zahtevali zaprtje izraelskega veleposlaništva in izpustitev aktivistov iz flotilje. Šest ljudi je bilo aretiranih v Londonu zaradi izobešanja transparenta Palestine Action na Westminstrskem mostu. Posredovanje izraelske vojske proti flotilji je sprožilo mednarodne obsodbe in proteste, pri čemer so vlade obsodile potezo proti neoboroženim aktivistom. Protestniki v Južni Afriki so zahtevali izpustitev aktivistov in prekinitev diplomatskih vezi z Izraelom. Pojavljajo se tudi ocene načrtov za izpraznitev Gaze.

V Rimu se je odvijal velik protest v podporo Palestini, ki je trajal že četrti dan. V Londonu je policija aretirala skoraj 500 ljudi zaradi podpore prepovedani skupini Palestine Action. Britanski Judje se po napadu na sinagogo v Manchestru ne počutijo več varne v svoji državi.

V Londonu je policija aretirala več deset protestnikov, ki so podpirali prepovedano pro-palestinsko skupino Palestine Action. Protesti so potekali kljub pozivom politikov in policije k preložitvi zaradi napada na sinagogo v Manchestru. Več kot tisoč ljudi se je zbralo v Londonu in zahtevalo odpravo prepovedi skupine Palestine Action. Izrael je sporočil, da je deportiral 137 aktivistov, ki so sodelovali v flotili pomoči za Gazo, v Turčijo.