V čelnem trčenju dveh turističnih vlakov v bližini znamenitega arheološkega najdišča Machu Picchu v Peruju je umrl strojevodja, okoli 30 potnikov pa je bilo poškodovanih. Nesreča se je zgodila v torek.

EU je označila ruske trditve o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco za neutemeljene. Analitik je izpostavil več razlogov, zakaj naj bi Kremelj uprizoril lažni napad.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je ruska protiletalska obramba na silvestrovo sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni proti Moskvi. Predsednik Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v rusko zmago v Ukrajini in izrazil zaupanje v svoje vojake.

Tajske oblasti so v sredo izpustile 18 vojakov kambodžanske vojske, ki so bili zajeti julija lani v okviru dolgotrajnega obmejnega spopada med državama. Izpustitev, ki sta jo potrdili obe vladi, sledi nedavnemu dogovoru o novi prekinitvi ognja. Kambodžanski minister za informiranje Neth Pheaktra je potrdil, da so se vojaki varno vrnili v domovino, tajska diplomacija pa je potezo označila za dejanje dobre volje in korak h krepitvi medsebojnega zaupanja. Državi sta v soboto napovedali takojšnje premirje po najnovejšem valu spopadov, ki so v zadnjih tednih zahtevali najmanj 47 smrtnih žrtev in povzročili razselitev skoraj milijona ljudi na obeh straneh meje. V okviru skupne izjave sta se obrambna ministra zavezala k zamrznitvi vojaških položajev ter sodelovanju pri deminiranju obmejnih območij in boju proti kibernetski kriminaliteti. Dogovor je izrecno predvideval izpustitev ujetnikov po 72 urah dejanskega spoštovanja prekinitve ognja, kar predstavlja pomemben premik v stabilizaciji regije.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je potrdil, da so Združene države Amerike bombardirale tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil prvi ameriški kopenski napad na venezuelski obali, vendar ni navedel natančne lokacije.

Francosko tožilstvo v Nîmesu je v torek odredilo pripor in uvedlo uradno preiskavo zoper 27-letnega moškega, ki je priznal umor svojega očeta, sicer uveljavljenega psihologa Salaha Bouabdallaha. Osumljenec se je v nedeljo sam zglasil na policijski postaji, kjer je priznal, da je očeta ubil že 21. decembra 2025 med družinskim sporom, njegovo truplo pa nato zakopal na domačem vrtu. Po njegovih navodilih so preiskovalci truplo dejansko odkrili na navedeni lokaciji v departmaju Gard. Žrtev so svojci in prijatelji sprva obravnavali kot pogrešano osebo, v soboto pa so v upanju na njegovo vrnitev organizirali celo javno iskalno akcijo. Hči pokojnega je takrat opozorila na sumljive okoliščine, saj sta očetova avtomobila ostala parkirana pred hišo. Obdukcija, opravljena v ponedeljek, je potrdila, da je psiholog umrl zaradi posledic nasilnih udarcev. Osumljenec pred tem dogodkom policiji ni bil znan, zdaj pa mu grozi obtožnica zaradi uboja družinskega člana.

V 36. letu starosti je zaradi akutne mieloidne levkemije umrla Tatiana Schlossberg, ameriška novinarka in vnukinja pokojnega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Družina Schlossberg je novico o smrti potrdila v torek zjutraj prek uradnih kanalov predsedniške knjižnice JFK, kjer so zapisali, da bo Tatiana za vedno ostala v njihovih srcih. Schlossbergova, hči Caroline Kennedy in Edwina Schlossberga, je svojo diagnozo javnosti razkrila novembra lani v osebnem eseju za revijo The New Yorker, kjer je podrobno opisala svojo bitko z redko obliko raka. Bolezen so zdravniki odkrili kmalu po tem, ko je maja 2024 rodila drugo hčerko. V svojem zapisu z naslovom »Bitka z mojo krvjo« je izrazila globok strah, da je njeni otroci ne bodo ohranili v spominu. Poleg osebne izpovedi je v svojih zadnjih zapisih kritizirala tudi imenovanje svojega bratranca Roberta F. Kennedyja mlajšega na položaj ministra za zdravje, pri čemer je izpostavila njegovo pomanjkanje strokovnih izkušenj na področju javnega zdravja. Njena prezgodnja smrt je v medijih znova sprožila razprave o tako imenovanem »prekletstvu Kennedyjev«, ki je skozi desetletja zaznamovalo to vplivno politično dinastijo z vrsto tragičnih dogodkov.

Policija v okrožju New Castle v ameriški zvezni državi Delaware preiskuje smrt 64-letne Linde Stevenson, ki so jo v nedeljo zvečer našli neodzivno v njenem domu. Policisti so na prizorišče v Oak Hillu prispeli okoli 23.16 po klicu zaradi družinskega spora, kjer so v dnevni sobi odkrili žensko, ki ni kazala znakov življenja. Kljub poskusom oživljanja so jo kasneje razglasili za mrtvo. Linda Stevenson je bila soproga Billa Stevensona, prvega moža ameriške prve dame Jill Biden. Preiskava dogodka še poteka, policija pa uradnih informacij o vzroku smrti še ni podala. Kljub temu so se v javnosti že pojavili odzivi družinskih članov; hči pokojne je v čustvenem odzivu namigovala na nasilno smrt, vendar organi pregona teh navedb še niso potrdili. Primer je pritegnil precejšnjo pozornost ameriških medijev predvsem zaradi posredne povezave s trenutno prvo damo Združenih držav Amerike, čeprav uradni viri ne navajajo nobene neposredne vpletenosti družine Biden v sam incident.

Tatiana Schlossberg, uveljavljena ameriška novinarka in vnukinja nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja, je umrla v torek, 30. decembra, v starosti 35 let. Schlossbergova je izgubila bitko z akutno mieloidno levkemijo, diagnozo, ki jo je javno razkrila novembra lani. Njena družina je novico o smrti potrdila v uradni izjavi za javnost. Schlossbergova je bila hči Caroline Kennedy, trenutne veleposlanice ZDA v Avstraliji, in Edwina Schlossberga. V svoji profesionalni karieri se je uveljavila kot novinarka pri časniku The New York Times, kjer je pokrivala predvsem področje okolja in podnebnih sprememb. Veljala je za eno redkih potomk družine Kennedy, ki je ubrala pot v medijih namesto neposrednega udejstvovanja v politiki, čeprav je s svojim delom močno vplivala na javni diskurz o trajnostnem razvoju.

Tatiana Schlossberg, hči Caroline Kennedy in vnukinja nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, je umrla pri 35 letih po boju s terminalnim rakom. Bila je okoljska novinarka in pisateljica, ki je pisala za publikacije, kot so New York Times, The Atlantic, The Washington Post in Vanity Fair. Novico o njeni smrti je sporočila njena družina.

Izraelska vlada je v petek uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je Izrael postal prva suverena država na svetu, ki je podprla neodvisnost te samooklicane republike. Odločitev je v Mogadišu in drugih delih Somalije sprožila val ogorčenja, kjer se je na ulicah zbralo več tisoč protestnikov, ki nasprotujejo kršitvi ozemeljske celovitosti svoje države. Somaliland je neodvisnost od Somalije enostransko razglasil že leta 1991, vendar je bil do zdaj v popolni mednarodni politični izolaciji. Izraelske oblasti so svojo odločitev branile s primerjavo z mednarodnim priznanjem palestinske države s strani številnih drugih držav. Premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da gre za suvereno odločitev Izraela, kljub temu pa so se na to dejanje že odzvale številne afriške države z neodobravanjem. Dogodek bi lahko povzročil dolgoročne diplomatske pretrese v regiji Afriškega roga in spremenil geopolitična zavezništva na celini. Somalija to dejanje razume kot neposreden napad na svojo suverenost, medtem ko Somaliland upa na gospodarski in politični preboj iz dolgoletne izolacije.

Moskva je v ponedeljek, 29. decembra 2025, obtožila Kijev, da je s 91 droni izvedel napad na predsedniško rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki leži v regiji Novgorod približno 400 kilometrov od ruske prestolnice. Po poročanju ruskih virov je bila tarča napada ena izmed Putinovih najljubših in najbolj varovanih nepremičnin, ki se razteza na 250 hektarjih ob jezeru. Kljub trditvam Moskve je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe o napadu označil za neresnične, vendar pa takšni dogodki dodatno zapletajo že tako negotova diplomatska prizadevanja za rešitev konflikta. Nepremičnina, ki jo je leta 2021 razkrila protikorupcijska fundacija pokojnega Alekseja Navalnega, vključuje luksuzne objekte, kot sta cerkev in termalni kompleks, hkrati pa je močno utrjena z vojaško infrastrukturo. Poročila navajajo, da so na posestvu nameščeni protiletalski sistemi in vsaj dvanajst raketnih stolpov, ki so namenjeni varovanju predsednika in njegove družine. Incident se je zgodil v času, ko sta obe strani v preteklosti že poročali o povečanem številu napadov z droni na energetsko in strateško infrastrukturo globoko znotraj meja obeh držav.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile Združenih držav Amerike na božični večer izvedle prvi letalski napad na kopenske cilje znotraj Venezuele. Operacija, ki so jo po nekaterih poročilih izvedle prikrite enote Cie z brezpilotnimi letalniki, je bila usmerjena proti pristaniški infrastrukturi, ki naj bi služila kot ključno prekladališče za preprodajalce drog. Gre za pomembno eskalacijo v primerjavi s prejšnjimi operacijami, ki so bile omejene na prestrezanje ladij na morju, saj so ZDA zdaj prvič neposredno napadle venezuelsko ozemlje v okviru svoje kampanje proti režimu Nicolása Madura in t. i. »narkoteroristom«. Predstavnica družine Trump, Lara Trump, je v javnem nastopu podprla napad in poudarila, da gre za izpolnjevanje volilne volje Američanov glede zagotavljanja varnosti in boja proti mamilom. Po navedbah ameriških uradnikov je bilo oporišče povezano z bando Tren de Aragua, ki jo Washington obravnava kot resno grožnjo nacionalni varnosti. Venezuelski režim pod vodstvom Madura se na dejanja odziva z obtožbami o nelegalni agresiji, medtem ko Trumpova administracija napade utemeljuje kot nujne ukrepe v »vojni proti drogam«, ki vključujejo tudi fentanil kot orožje za množično uničevanje. Ta premik h kopenskim napadom kaže na novo, agresivnejšo fazo ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek, 30. decembra, napovedal, da se bodo voditelji držav zaveznic Ukrajine srečali v Franciji 6. januarja 2026. Srečanje, katerega datum je predsednik Emmanuel Macron predhodno okvirno napovedal, a ne potrdil, predstavlja ključen korak v prizadevanjih za uskladitev nadaljnje pomoči Kijevu. Razprave bodo potekale v luči naraščajočih mednarodnih pritiskov za končanje konflikta in iskanja enotne strategije zahodnih partneric. Napoved srečanja prihaja po intenzivnih diplomatskih dejavnostih in posvetovanjih med Kijevom in Parizom. Macron in Zelenski sta v preteklih tednih poudarjala nujnost okrepljenih pritiskov na Rusko federacijo ter iskanje pogojev za pravičen mir. Srečanje v začetku januarja bo namenjeno konkretizaciji teh načrtov, zlasti v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer in morebitnih sprememb v zunanji politiki ključnih zaveznic po svetu.

Francoski uradniki so izjavili, da ni trdnih dokazov, ki bi podpirali ruske obtožbe o ukrajinskem napadu z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Pariz meni, da so te obtožbe namenjene spodkopavanju prizadevanj za mir. Pojavljajo se vprašanja o naravi in lokaciji Putinove rezidence, ki naj bi bila napadena, saj naj bi imela obsežno posest in obrambni sistem.

Kremlj je izjavil, da mu ni treba dokazovati napada na Putinovo rezidenco, saj naj bi se ta res zgodil. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da kljub provokacijam Kijeva, ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin ohranjata dialog, ki temelji na zaupanju. Vjačeslav Volodin je dejal, da poskusa napada na rezidenco ni mogoče odpustiti Kijevu, ukrajinski predsednik Zelenski pa naj bi s sovražnostmi ohranjal oblast. Trumpov odposlanec je poskus napada označil za 'neokusnega'.

Francoska policija je na liniji 3 pariškega metroja pridržala 26-letnega moškega, ki je s kladivom napadel in poškodoval najmanj dve osebi. Incident se je zgodil le nekaj dni po podobnem nasilnem dogodku na isti podzemni liniji, kar je med potniki povzročilo precejšen preplah. Po navedbah lokalnih oblasti so napadalca hitro obvladali in mu odvzeli prostost, trenutno pa poteka preiskava o motivih za dejanje. Napad z orodjem sledi seriji nasilnih incidentov v mestnem prometu, ki so v Parizu okrepili razprave o varnosti na javnih mestih. Žrtvi napada s kladivom sta bili oskrbljeni zaradi lažjih poškodb, medtem ko preiskovalci preverjajo morebitne psihiatrične težave storilca. Policija za zdaj incidenta ne obravnava kot teroristično dejanje, vendar ostaja stopnja pripravljenosti v prestolnici visoka zaradi ponavljajočih se napadov na naključne mimoidoče.

Kremelj ni predložil dokazov o napadu z droni, ki naj bi ga izvedla Ukrajina na rezidenco Vladimirja Putina. Ukrajina je opozorila na pomanjkanje dokazov, ki bi podpirali obtožbe Moskve. Kljub temu je Rusija napovedala zaostritev svojega stališča v mirovnih pogajanjih.

Izrael je prepovedal delovanje več deset humanitarnim organizacijam na zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfam, zaradi neizpolnjevanja novih zahtev glede razkritja osebja, kar je po mnenju organizacij močno oviralo njihovo delovanje. Medtem je nova predsednica zdravstvenega odbora Knesseta ponovno pozvala k izstopu Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ker naj bi bila agencija v Ženevi antisemitska.

Jemensko uporniško gibanje Hutiji je uradno napovedalo, da bo vsakršno izraelsko prisotnost v odcepljeni regiji Somalilend obravnavalo kot legitimno vojaško tarčo. Grožnja je neposreden odziv na potezo Izraela, ki je 26. decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilenda. Voditelj Hutijev, Abdel Malek al-Houthi, je v izjavi za javnost poudaril, da tovrstno priznanje pomeni agresijo na Somalijo in Jemen ter resno ogroža varnost v celotni regiji Rdečega morja. Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je odločitev Izraela označil za nevarno spodkopavanje suverenosti Somalije, ki bi lahko spodbudilo nove secesionistične težnje v Afriki. Medtem ko so Združene države Amerike na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN izrazile določeno mero podpore, je bila večina mednarodne skupnosti, vključno z Arabsko ligo in Afriško unijo, do izraelske poteze izrazito kritična. Geopolitične napetosti v regiji se stopnjujejo, saj bi morebitna vzpostavitev izraelskih vojaških ali obveščevalnih oporišč v Somalilendu bistveno spremenila ravnovesje moči ob strateško pomembni pomorski poti Bab al-Mandab.