APDEJT.si

Letališče v Vilni je ponovno odprlo svoja vrata, potem ko je bil zračni promet začasno ustavljen zaradi suma prisotnosti balonov. Prekinitev prometa se je zgodila kmalu po podobnem incidentu v Münchnu v Nemčiji. Letališče je bilo zaprto med 22:16 in 4:50 po lokalnem času.

Donald Trump je nakazal možnost uporabe ameriških sil v Nigeriji, kar je sprožilo odzive tako v Nigeriji kot v ZDA. Afriški demokratični kongres (ADC) je pozval Trumpa, naj podpre nigerijsko demokracijo in ne izvaja vojaške invazije. Predsednik Bola Ahmed Tinubu je sklical ministre, medtem ko ga je nigerijski aktivist, ki živi v ZDA, pozval k odločnemu odzivu na Trumpovo grožnjo.

V Rimu poteka reševalna akcija za reševanje delavca, ki je ujet pod ruševinami starodavnega stolpa Torre dei Conti, ki se je delno porušil med prenovo. Stolp je nekoč služil kot družinska rezidenca papeža.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izrazil optimizem, da bo Hamas še naprej spoštoval sporazum o prekinitvi ognja v Gazi, ki so ga posredovale ZDA. Svoje mnenje je izrazil v ponedeljek pred člani Organizacije za islamsko sodelovanje v Turčiji.

V Louvru je julija prišlo do incidenta, ko je bil restavrator-arheolog izpostavljen sevanju med uporabo naprave za analizo umetnin. Do incidenta je prišlo zaradi kombinacije tehnične napake in pomanjkanja previdnosti, ko je restavrator vstopil v prostor med delovanjem stroja. Preiskava dogodka je v teku.

Donald Trump je na srečanju z vojaškimi voditelji predlagal, da se ameriška mesta uporabijo kot "poligoni za usposabljanje" za vojsko, saj meni, da so ZDA napadene "od znotraj". Obrambo domovine je označil za najpomembnejšo prioriteto vojske in napovedal večjo uporabo vojske v ameriških mestih. Trump je dejal, da bo takoj odpustil generale, ki mu ne bodo všeč. Sekretar Hegseth je kritiziral pobude za raznolikost v vojski.

Britanska policija je sporočila, da so po množičnem napadu z nožem na vlaku, ki je vozil proti Londonu, hospitalizirali deset ljudi. Devet od njih naj bi imelo življenjsko nevarne poškodbe. Poudarili so, da se ne gre za teroristično dejanje.

V Evropi se je povečalo število incidentov z droni, kar je vplivalo na države, kot sta Nemčija in Belgija. Nedavno je bilo zaradi tega zaprto letališče v Bremnu. Nad Natovo bazo v Belgiji je bil aktiviran policijski helikopter.

Danske oblasti so prelete dronov nad letališčem v Kopenhagnu označile za najresnejši napad na kritično infrastrukturo države. Policija domneva, da za upravljanjem dronov stoji usposobljen operater. Prav tako je bil opažen dron nad letališčem v Oslu. Letališče v Kopenhagnu je bilo zaradi pojava dronov nekaj ur zaprto.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo 14. junija, na svoj 80. rojstni dan, v Beli hiši organiziral borbo mešanih borilnih veščin (MMA). Trump, znan kot velik ljubitelj borilnih športov, je s tem presenetil javnost. Šef UFC-ja, Dana White, ki je blizu Trumpu, je že pred tem napovedal, da bo v Beli hiši dogodek MMA ob 250. obletnici Združenih držav.

Obrambni minister ZDA, Pete Hegseth, je sporočil, da je ameriška vojska izvedla smrtonosni napad na ladjo, ki jo je upravljala organizacija za trgovino z drogami v Karibskem morju, pri čemer so bili ubiti trije ljudje. Hegseth je dejal, da je bil napad izveden po Trumpovem ukazu in je ciljal na "narko-teroriste". V zadnjih tednih je bilo v Karibih in Pacifiku izvedenih več kot 15 podobnih napadov, v katerih je bilo ubitih najmanj 65 ljudi.

32-letni Anthony Williams je bil poleg enajstih poskusov umora na vlaku, ki je vozil proti Londonu, obtožen tudi poskusa umora v ločenem incidentu, ki se je zgodil v soboto na postaji Pontoon Dock v Londonu, na liniji Docklands Light Railway.

Donald Trump je odobril vojaško posredovanje v Portlandu, da bi mesto "osvobodil" Antife in domačih teroristov. Demokrati opozarjajo na zlorabo moči. Trumpu je že dlje časa trn v peti demokratično vodeni Portland.

Izrael je sprožil nove zračne napade na Gazo, potem ko so forenzične preiskave potrdile, da tri trupla, ki jih je vrnil Hamas, niso trupla talcev. ZDA so pripravile načrt za Gazo, ki predvideva večnacionalne sile za ločitev Hamasa od izraelske vojske. Prizadevanja Hamasa za zavajanje Izraela, ZDA in posrednikov se nadaljujejo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je Kitajsko opozoril pred morebitnim napadom na Tajvan. V intervjuju je omenil "posledice", vendar ni razkril podrobnosti. ZDA so prav tako opozorile Kitajsko na posledice, če bi napadla Tajvan.

Iranske oblasti so usmrtile Bahmana Choubi Asla, ki so ga obtožile vohunjenja za Izrael. Po navedbah Irana naj bi bil Choubi Asl eden najpomembnejših agentov izraelske obveščevalne agencije Mossad in naj bi imel dostop do pomembnih podatkovnih baz.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal uradno priznanje Palestine s strani Francije, kar je sprožilo mešane odzive. Medtem ko je napoved prejela aplavz na Generalni skupščini Združenih narodov, sta ZDA in Izrael potezo označila za nagrado Hamasu. Macron je poudaril, da nič ne opravičuje vojne v Gazi in da je priznanje v interesu miru. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da je rešitev dveh držav vodilo za Evropsko unijo.

Združene države Amerike so Varnostnemu svetu Združenih narodov predložile osnutek resolucije, ki predvideva ustanovitev Mednarodnih stabilizacijskih sil (ISF) v Gazi. Po poročanju Axiosa bi te sile, ki bi jih vodile ZDA in partnerske države, imele širok mandat za zagotavljanje varnosti in upravljanje v Gazi za obdobje do dveh let. Predlog ZDA predvideva, da bi ISF izvajale tudi dodatne naloge, potrebne za podporo dogovoru o Gazi. Indonezija in Azerbajdžan zahtevata odobritev Varnostnega sveta ZN pred napotitvijo vojakov v mednarodne stabilizacijske sile.

Donald Trump je na srečanju z visokimi vojaškimi predstavniki ZDA uporabil retoriko, ki spominja na državljansko vojno, in jih pozval k boju proti 'sovražniku znotraj' ZDA. Srečanje je potekalo v času, ko ZDA grozi zaustavitev delovanja vlade, predsednik pa načrtuje tudi kadrovske spremembe. Hkrati ameriška vojska zmanjšuje svojo prisotnost v Iraku.

NATO je okrepil svojo prisotnost na Baltiku, potem ko je Danska poročala o vdoru neidentificiranih dronov v svoj zračni prostor. Povečane varnostne mere vključujejo dodatne obveščevalne, nadzorne in izvidniške platforme ter najmanj eno fregato za protizračno obrambo. Ta odločitev sledi vrsti incidentov z droni v zračnem prostoru skandinavskih in baltskih držav.