APDEJT.si

Izraelska vojska je izdala nova navodila za prisilno razselitev prebivalcev več sosesk v mestu Gaza, saj načrtuje skorajšnji napad na stavbo, ki naj bi vsebovala infrastrukturo Hamasa. Prebivalce pozivajo k evakuaciji proti jugu, v Khan Yunis, ki je označen kot "humanitarno območje". Hkrati so se v Tel Avivu zbrali protestniki, ki pozivajo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj pritisne za konec vojne v Gazi in zagotovi izpustitev talcev. Izraelska vojska je nad Gazo odvrgla letake z navodili za evakuacijo proti jugu.

V oboroženem napadu na avtobusni postaji v Jeruzalemu je bilo ubitih najmanj pet ljudi, več kot deset pa je bilo ranjenih. Dva napadalca sta odprla ogenj na prometnem križišču v okrožju Ramot. Policija je napadalca označila za terorista in ju ubila.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal širitev vojaških operacij v mestu Gaza in njegovi okolici z namenom prevzema popolnega nadzora. Izraelska vojska je pozvala k evakuaciji dveh nebotičnikov v Gazi, preden ju je uničila, saj naj bi jih Hamas uporabljal za svoje operacije.

Na avtobusni postaji v vzhodnem Jeruzalemu, v četrti Ramot, se je zgodil napad s strelnim orožjem, v katerem je umrlo pet ljudi, deset pa je bilo ranjenih. Po navedbah Hamasa naj bi bili storilci Palestinci, izraelske varnostne sile pa so ju ubile.

Po navedbah Združenih narodov je območje Shenzhen-Hongkong-Guangzhou prehitelo Tokio-Yokohamo in postalo vodilno inovacijsko središče na svetu. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) pri ZN je objavila, da je to območje prevzelo vodilno mesto.

Kitajski predsednik Xi Jinping je obljubil, da bo država članicam Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) zagotovila 2 milijardi juanov (približno 281 milijonov dolarjev oziroma 359,9 milijona singapurskih dolarjev) nepovratnih sredstev. Sredstva naj bi okrepila sodelovanje znotraj organizacije.

Španija je prepovedala vstop v državo izraelskima ministroma Itamarju Ben-Gvirju in Bezalelu Smotrichu zaradi njune vloge v dogajanju v Gazi. Ministra sta bila že prej sankcionirana s strani držav kot je Kanada. Španski zunanji minister je izraelskega premierja Pedra Sancheza obtožil antisemitizma, zaradi česar je Španija poklicala nazaj svojega veleposlanika iz Tel Aviva. Islandija ni razpravljala o prepovedi prevoza vojaške opreme v Izrael preko svojega zračnega prostora.

V Izraelu so potekali protesti, imenovani "dan motenj", kjer so protestniki nasprotovali pozivu več deset tisoč rezervistov za ofenzivo v Gazi. Protestniki so se zbrali pred rezidenco Benjamina Netanjahuja v Jeruzalemu, zahtevajoč dogovor o Gazi in izpustitev talcev. Netanjahu je protestnike označil za "fašistične milice" in kritiziral policijo zaradi neukrepanja. Opozicijski poslanec Yair Lapid je odgovoril, da je Netanjahu najbolj zaščiten človek na Bližnjem vzhodu. Britanska zdravnica se sooča z disciplinskimi postopki zaradi antisemitskih izjav in podpore Hamasu.

Načelnik generalštaba izraelske vojske je napovedal skorajšnji začetek nove faze operacije "Kolesnice Gideon" v Gazi. Grški premier je izrazil podporo Izraelu v telefonskem pogovoru s predsednikom Izraela.

Izrael je izstrelil nov vohunski satelit, s čimer je sporočil sovražnim državam o svojih obveščevalnih zmogljivostih. Vojska je prestregla raketo, izstreljeno iz Jemna proti Izraelu.

V strelskem napadu na avtobusni postaji v severnem Jeruzalemu, na križišču Ramot, so umrle najmanj štiri osebe, več kot 15 pa je bilo ranjenih. Dva napadalca sta odprla ogenj na mimoidoče, preden sta bila 'nevtralizirana' s strani varnostnih sil in civilistov. Napad se je zgodil v vzhodnem Jeruzalemu in je povzročil precejšnjo škodo.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta okrepila pozive zaveznikom, naj Kijevu zagotovijo konkretna varnostna jamstva. Rutte je poudaril, da Nato ne bo dopustil Rusiji, da bi si prisvojila niti centimeter ukrajinskega ozemlja, ter dodal, da se podpora Nata Ukrajini povečuje. Nato pripravlja dvostopenjski načrt za zagotovitev varnosti Ukrajine.

Voditelja koalicijskih frakcij, Jens Spahn (CDU/CSU) in Matthias Miersch (SPD), sta obiskala Kijev in obljubila nadaljnjo podporo Ukrajini pri obrambi. Nemški politiki so že večkrat obiskali Ukrajino v zadnjih treh letih in pol vojne, vendar je tokratni obisk edinstven.

Amnesty International je objavila poročilo, v katerem Izrael obtožuje namernega izstradanja prebivalcev Gaze, kar naj bi škodovalo njihovemu zdravju. V poročilu so navedene izkušnje Palestincev, ki naj bi od aprila trpeli lakoto, in trditve, da izraelska dejanja sistematično uničujejo zdravje in blaginjo ljudi.

Po strelskem napadu v Jeruzalemu je Izrael zaostril kolektivno kaznovanje na zasedenem Zahodnem bregu, vključno z uničevanjem domov palestinskih napadalcev. Ukinili so tudi dovoljenja za delo stotinam sorodnikov palestinskih napadalcev. V izraelskih napadih je bilo ubitih najmanj 35 Palestincev.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija tuje vojake, nameščene v Ukrajini, obravnavala kot legitimne tarče za uničenje, razen če bo dosežen dogovor o prekinitvi ognja in miru. Emmanuel Macron je dejal, da bo 26 držav poslalo mirovne sile v Ukrajino po sklenitvi mirovnega sporazuma, pri čemer naj bi ZDA kmalu potrdile podporo. Ukrajinski droni so ponovno napadli eno največjih ruskih rafinerij.

Palestinska strelca sta na avtobusni postaji v Jeruzalemu ubila šest ljudi in ranila osem. Hamas je streljanje pohvalil kot naravni odziv na izraelske vojaške operacije. Palestinski predsednik Mahmud Abas, Združeni narodi in Evropska unija so obsodili napad. Izraelski premier Netanjahu se je odzval na smrtonosni teroristični napad.

Španski premier Pedro Sánchez je napovedal devet ukrepov, vključno z embargom na orožje Izraelu, z namenom zaustavitve "genocida" v Gazi. Španija je prepovedala uporabo svojih pristanišč in zračnega prostora plovilom, ki prevažajo orožje v Izrael. Izrael je te ukrepe označil za antisemitske, kar je vodilo v zaostritev odnosov in odpoklic španske veleposlanice iz Izraela na posvetovanja.

Beloruske oblasti so poljskemu odpravniku poslov predale protestno noto zaradi odločitve poljske vlade o začasni ustavitvi prometa na poljsko-beloruski meji. Minsk meni, da je poteza Varšave 'privatizacija' meja Evropske unije.

V javnost je pricurljal načrt ameriške vlade, ki predvideva, da bi ZDA po koncu vojne deset let upravljale območje Gaze. Cilj je območje preoblikovati v tehnološko in turistično središče, kar pa bi zahtevalo preselitev celotnega palestinskega prebivalstva. Po poročanju Washington Posta naj bi bil načrt krožil znotraj administracije bivšega predsednika Trumpa.