Predsednik pariškega sodišča Peimane Ghaleh-Marzban je v torek, 7. januarja 2025, ostro obsodil poročila o morebitnih ameriških sankcijah proti francoskim sodnikom, ki so obravnavali primer stranke Nacionalni zbor (RN). Ghaleh-Marzban je poudaril, da bi takšne grožnje, če bi se uresničile, pomenile nesprejemljivo in nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Francije. Odziv sodstva sledi razkritjem v nemškem mediju Der Spiegel, po katerih naj bi administracija Donalda Trumpa načrtovala ukrepe proti evropskim uradnikom zaradi domnevne cenzure. Med tarčami ameriškega State Departmenta naj bi bili trije sodniki, ki so na prvi stopnji obsodili voditeljico skrajne desnice Marine Le Pen. Francoska javnost in pravosodni organi so na napovedi odreagirali z zaskrbljenostjo glede neodvisnosti sodstva. Primer se nanaša na obsodbo Le Penove in stranke RN v zadevi fiktivnih zaposlitev v Evropskem parlamentu, ki zdaj prehaja v pritožbeno fazo na višjem sodišču.

Reprezentanca Slonokoščene obale je v osmini finala afriškega pokala narodov (CAN 2025) prepričljivo premagala Burkina Faso z izidom 3:0. Tekma, ki je potekala v torek v Marakešu, je potrdila premoč branilcev naslova, ki so skozi celotno srečanje nadzorovali potek igre. Nogometaši Slonokoščene obale so z disciplinirano in učinkovito predstavo onemogočili nasprotnika in si brez večjih težav zagotovili mesto med najboljšimi osmimi ekipami na celini. Z zmago nad Burkino Faso so se »sloni« uvrstili v četrtfinale, kjer se bodo pomerili z reprezentanco Egipta. Ekipa pod vodstvom selektorja Emersa Faéja je pokazala stopnjevanje forme, kar povečuje pričakovanja njihovih navijačev v boju za ubranitev lovorike. Za Burkino Faso se je pot na letošnjem prvenstvu v Maroku končala v osmini finala, medtem ko Slonokoščena obala ostaja eden glavnih favoritov za končno zmago.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je potrdila, da Bela hiša preučuje različne možnosti za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, pri čemer kot skrajno sredstvo dopušča tudi uporabo oboroženih sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je izjavila, da je priključitev tega strateškega arktičnega otoka prednostna naloga za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, predvsem zaradi odvračanja nasprotnikov v regiji in dostopa do naravnih virov. Danska in grenlandski avtonomni organi so se na napovedi odzvali z zahtevo po nujnem sestanku z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razjasnili stališča in pomirili napetosti. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je poudaril, da so pogovori nujni za odpravo nesporazumov, zlasti glede vloge kitajskih naložb na otoku. Evropski voditelji, vključno s predstavniki Nemčije, Francije in Španije, so medtem podpisali skupno izjavo, s katero so podprli dansko suverenost nad otokom in zavrnili ameriške ekspanzionistične težnje.

Med torkovimi protesti ultraortodoksnih Judov proti obveznemu služenju vojaškega roka v Jeruzalemu je umrl 18-letni mladenič, še tri osebe pa so bile poškodovane. Incident se je zgodil, ko je avtobus zbil tri pešce in nato povozil mladeniča, ki je ostal ujet pod vozilom in na kraju nesreče podlegel poškodbam. Po navedbah reševalne službe Magen David Adom in policijskih virov ni šlo za teroristični napad, trenutno pa še ni potrjeno, ali je bil pokojni udeleženec demonstracij. Izraelski predsednik Isaac Herzog je dogodek označil za boleč opomin in poziv k streznitvi glede notranjih napetosti v državi. Protesti so se sprevrgli v nasilje, ko je manjša skupina protestnikov začela blokirati ulice, uničevati avtobuse, zažigati smetnjake ter v policiste metati predmete in jajca. Napadeni so bili tudi prisotni novinarji. Vprašanje služenja vojaškega roka za ultraortodoksne Jude, ki predstavljajo približno 14 odstotkov judovskega prebivalstva v Izraelu, ostaja ena najbolj delitvenih tem v državi. Skupnost haredov je bila desetletja oproščena služenja, trenutno pa se v državi bije oster politični in pravni boj glede njihove integracije v obrambne sile, ki trenutno razpolagajo z rezervo 66.000 moških iz te skupnosti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so v torek v Parizu podpisali izjavo o nameri za napotitev večnacionalnih sil v Ukrajino, ki bi se izvedla po morebitni sklenitvi premirja. Namen te pobude, ki so jo podprle članice tako imenovane koalicije prostovoljcev, je zagotavljanje robustnih varnostnih jamstev in stabilnosti v regiji po končanju aktivnih sovražnosti. Čeprav obeti za takojšnjo prekinitev ognja ostajajo oddaljeni, podpisniki poudarjajo pomen priprav na obdobje po konfliktu. Po besedah predsednika Macrona bi večnacionalne sile služile kot oblika zagotovila in podpore za vzdrževanje miru, ko se spopadi ustavijo. Dokument predstavlja politično zavezo zahodnih zaveznic k dolgoročni varnosti Ukrajine in preprečevanju ponovnih napadov, hkrati pa utrjuje diplomatsko sodelovanje med Parizom, Londonom in Kijevom v okviru prizadevanj za mir.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob robu srečanja »koalicije prostovoljcev« v Parizu izjavil, da bi Francija po morebitni sklenitvi premirja v Ukrajino lahko napotila več tisoč svojih vojakov. Ti bi delovali v okviru večnacionalnih sil, ki bi skrbele za ohranjanje miru in zagotavljanje varnosti na terenu. Macron je poudaril, da se priprave na vzpostavitev tovrstnih sil v zraku, na morju in na kopnem že izvajajo. Napoved prihaja po tistem, ko so predstavniki več držav v Elizejski palači podpisali izjavo o sodelovanju v omenjeni koaliciji. Namen te pobude je vzpostaviti t.i. sile za ponovno zagotovitev varnosti (force de réassurance), ki bi preprečile nadaljnje sovražnosti po prenehanju neposrednih spopadov med Ukrajino in Rusko federacijo. Macronova izjava nakazuje premik k aktivnejši vlogi zahodnih sil pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji, čeprav je napotitev vojakov pogojena s predhodno ustavitvijo ognja.

Voditeljica venezuelske opozicije Maria Corina Machado je v nastopu na televiziji Fox News izrazila pripravljenost, da svojo nedavno prejeto Nobelovo nagrado za mir deli z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ta poteza sledi poročilom o zaostritvi odnosov med Belo hišo in venezuelsko opozicijo, potem ko je Trump domnevno odrekel podporo Machadovi prav zaradi njenega prejetja te prestižne nagrade. Machado se je Trumpu javno zahvalila tudi za nedavno operacijo v Caracasu, v kateri so ameriške sile zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo. Politična strategija Machadove očitno meri na ponovno pridobitev naklonjenosti ameriške administracije, ki je ključna za stabilizacijo razmer v Venezueli po padcu Madurovega režima. Z delitvijo priznanja želi opozicijska voditeljica pomiriti predsednika Trumpa, ki naj bi bil nezadovoljen, ker sam ni bil prejemnik nagrade za svoje posege v latinskoameriško politiko. Dogajanje odraža zapleteno dinamiko med venezuelskimi demokratičnimi silami in Washingtonom v času ključnih političnih sprememb v regiji.

Francoska nogometna velikana Paris Saint-Germain in Olympique de Marseille sta se v Kuvajtu pomerila za lovoriko francoskega superpokala (Trophée des champions). Dogodek je zaznamovala tehnološka inovacija na področju športnih prenosov, saj je platforma Ligue 1+ italijanskim gledalcem omogočila spremljanje tekme z izvirnimi francoskimi komentarji, ki jih je v realnem času prevajala umetna inteligenca. To je bila sploh prva tovrstna uporaba te tehnologije za prenos prestižne nogometne tekme. Strokovni komentarja Xaviera Domergueja in Benoîta Cheyrouja so z uporabo algoritmov za strojno prevajanje neposredno preoblikovali v italijanščino, kar predstavlja pomemben mejnik pri internacionalizaciji športnih vsebin. Vodstvo lige s tem preizkuša nove načine približevanja domačih športnih dogodkov tujim trgom brez potrebe po celotnih tujih produkcijskih ekipah. Tekma, ki je potekala v prestolnici Kuvajta, je tako služila kot poligon za prihodnjo rabo umetne inteligence v živo.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med torkovim govorom v Washingtonu javno norčeval iz francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Trump je pred republikanskim občinstvom uprizoril oponašanje francoskega voditelja in opisal njun domnevni pogovor o uvedbi carin na zdravila. Po navedbah ameriškega predsednika naj bi ga Macron prosil, naj ohrani vsebino njunega dogovora v tajnosti pred francosko javnostjo, pri čemer naj bi se francoski voditelj strinjal s Trumpovimi pogoji pod pogojem, da to ne bo javno objavljeno. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med voditeljema, ki so se v preteklosti že kazale v njunih različnih pogledih na trgovinsko politiko in diplomatska vprašanja. Trumpova uporaba satire in oponašanja v uradnih nagovorih poudarja njegov nekonvencionalen pristop k mednarodni diplomaciji, medtem ko francoska stran dogodka za zdaj uradno ni komentirala. Sporna vsebina govora se nanaša predvsem na vprašanje cen zdravil in trgovinskih omejitev, ki so ključna točka Trumpove gospodarske agende.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v ponedeljek sporočilo, da je do sedaj javnosti razkrilo 12.285 dokumentov, povezanih z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. To predstavlja le približno en odstotek vseh zahtevanih gradiv, saj ministrstvo trenutno pregleduje še več kot dva milijona dodatnih zapisov. S tem je institucija za več kot dva tedna zamudila zakonski rok za objavo, ki ga je določil kongres. Zaradi obsežnosti gradiva je ministrstvo v delovni proces vključilo približno 400 odvetnikov iz Washingtona, New Yorka in Floride ter več kot 100 analitikov zveznega preiskovalnega urada FBI. Ti se bodo v prihodnjih tednih prednostno ukvarjali s pregledovanjem in redigiranjem občutljivih podatkov, da bi zagotovili varovanje zasebnosti žrtev. Jay Clayton, zvezni tožilec za južno okrožje New Yorka, je v pismu sodniku Paulu Engelmayru pojasnil, da gre za izjemno zahtevno nalogo, ki terja sodelovanje strokovnjakov za nacionalno varnost in kriminaliteto.

Nemški organi pregona so sprožili uradno preiskavo zaradi suma terorizma in sabotaže, potem ko je v soboto v Berlinu prišlo do namerne povzročitve požara na elektroenergetski infrastrukturi. Zaradi požiga kabelskih instalacij je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel več tisoč gospodinjstev in podjetij v nemški prestolnici. Odgovornost za dejanje je v spletni objavi prevzela skrajno leva skupina, imenovana Vulkangruppe, vendar policija in tožilstvo še vedno preverjata avtentičnost te trditve. Preiskovalci dogodek obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, saj gre za neposreden napad na kritično infrastrukturo države. Nemške oblasti so poudarile, da bodo uporabile vsa razpoložljiva sredstva za identifikacijo storilcev in preprečitev morebitnih nadaljnjih napadov na energetski sistem, medtem ko se v državi krepi razprava o varnosti ključnih objektov.

Francoska vremenska služba Météo-France je za sredo izdala oranžno opozorilo zaradi sneženja in poledice za 38 departmajev, ki se raztezajo od regije Poitou-Charentes do belgijske meje, vključno z departmajem Allier in širšim območjem Pariza. Meteorologi napovedujejo, da bo zapadlo od tri do sedem centimetrov snega, v Ardenih pa lokalno celo do 15 centimetrov. Poleg sneženja oblasti opozarjajo tudi na nevarnost podhlajenega dežja in poledice, kar bo povzročilo precejšnje težave v prometu in na cestni infrastrukturi. Prebivalce prizadetih območij, predvsem v osrednji in zahodni Franciji, so pozvali k skrajni previdnosti pri gibanju na prostem in uporabi motornih vozil. Pričakovani vremenski pogoji so del širšega hladnega vala, ki je zajel državo in že povzroča zastoje. Lokalne oblasti v departmaju Allier so posebej izpostavile, da se razmere zaostrujejo od sredine dneva dalje, medtem ko se drugod po državi pripravljajo na nadaljevanje prometnega kaosa, ki ga povzročajo zimske razmere.

Ameriška glasbenica Taylor Swift je v začetku novega leta dosegla nov mejnik v svoji karieri, ko se je njena skladba The Fate of Ophelia vrnila na vrh prestižne ameriške glasbene lestvice Billboard Hot 100. Skladba, ki je bila v času praznikov začasno izpodrinjena s prvega mesta, se je na vrh vrnila že devetič, s čimer je postala pevkina najdlje vodeča uspešnica na omenjeni lestvici. S tem dosežkom je presegla svoj prejšnji rekord, ki ga je leta 2022 postavila s pesmijo Anti-Hero, ki je bila na prvem mestu osem tednov. Skladba The Fate of Ophelia je sicer vodilni singel z njenega albuma Life of a Showgirl, ki je izšel oktobra 2025 in je že ob izidu podrl več prodajnih rekordov. Uspeh potrjuje prevladujoč položaj ameriške zvezdnice v sodobni pop kulturi, saj se njena priljubljenost odraža tako v komercialnih rezultatih kot v nenehnem podiranju osebnih mejnikov na svetovnem trgu. Kljub močni konkurenci prazničnih skladb se je pesem hitro povzpela nazaj na vrh, kar pripisujejo visoki stopnji predvajanja na pretočnih platformah.

Pariško upravno sodišče je odredilo, da mora biti medicinska sestra ponovno zaposlena v roku enega meseca. AP-HP bo preučil sankcijo.

Francoski televizijski in radijski voditelj Nagui je napovedal pravne postopke proti poslancu stranke UDR Charlesu Alloncleju, ki opravlja funkcijo poročevalca v parlamentarni preiskovalni komisiji o javni avdiovizualni dejavnosti. Spor se je zaostril, ko je Alloncle decembra lani javno izjavil, da se je Nagui v zadnjih desetih letih v Franciji najbolj obogatil na račun javnega denarja. Voditelj je te navedbe v ponedeljek, 5. januarja, odločno zavrnil in jih označil za neresnične ter škodljive. Nagui je v svojem odzivu poudaril, da njegove oddaje dejansko prinašajo znatne prihodke davkoplačevalcem in javni televiziji France Télévisions prek oglaševalskih sredstev. Po njegovih besedah so obtožbe o neupravičenem bogatenju izkrivljene, saj naj bi njegova produkcijska dejavnost ustvarjala dobiček za javni zavod. Alloncle, ki pripada desničarski struji pod vodstvom Érica Ciottija, vztraja pri preiskavi financiranja zunanjih sodelavcev v javnem medijskem prostoru, kar je sprožilo širšo politično razpravo o porabi proračunskih sredstev v medijih.

Potniško letalo boeing 737 nizkocenovnega prevoznika Transavia, ki je bilo v ponedeljek, 5. januarja, na poti iz Pariza v tunizijski Sfax, je moralo zaradi pojava dima v pilotski kabini prisilno pristati na letališču Lyon-Saint-Exupéry. Letalo je z letališča Paris-Orly poletelo ob 15.30, težave pa so se pojavile nad krajem Saint-Étienne, kjer je kapitan sprožil opozorilni signal code 7700, ki označuje izredne razmere na krovu. Po navedbah letalske družbe je bila odločitev o preusmeritvi sprejeta v skladu s varnostnimi protokoli proizvajalca in družbe ter iz preventivnih razlogov. Ob pristanku v Lyonu so letalo pričakale gasilske enote, vendar so razmere hitro obvladali. V incidentu ni bil nihče poškodovan, potniki pa so morali noč preživeti v Lyonu, preden so v torek nadaljevali pot proti končnemu cilju na drugih letih. Gre za drugi podoben incident v kratkem času, saj se je dan prej letalo družbe Air France preusmerilo v München prav tako zaradi vonja po dimu.

Chelsea je uradno potrdil Liama Roseniorja za novega glavnega trenerja, ki je podpisal šestinpolletno pogodbo. Rosenior je izrazil navdušenje nad priložnostjo na Stamford Bridgeu. Vendar pa je nova anketa pokazala, da manj kot 5% navijačev zaupa odločitvam vodstva kluba, ki jih pozivajo k jasnejši razlagi nedavnih potez. Poleg tega je prišlo na dan, da je Rosenior v preteklosti pisal odprto pismo Donaldu Trumpu, v katerem ga je kritiziral.

Družbi ArcelorMittal in EDF sta sklenili dolgoročno pogodbo o dobavi električne energije iz jedrskih virov, ki bo trajala 18 let. Dogovor je namenjen oskrbi francoskih obratov jeklarskega giganta z nizkoogljično in cenovno konkurenčno energijo. Partnerstvo predstavlja strateški korak za ArcelorMittal, saj mu omogoča dolgoročno stabilnost pri načrtovanju stroškov energije in hkrati podpira cilje podjetja pri razogljičenju proizvodnih procesov v Franciji. Zasebni sporazum o nakupu električne energije (CAPN) zagotavlja jeklarju predvidljive pogoje v času, ko se evropska težka industrija spopada z nihanjem cen energentov in pritiski po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. EDF s tem dogovorom potrjuje svojo vlogo ključnega dobavitelja za energetsko intenzivna podjetja, ki si prizadevajo za prehod na čistejše vire energije. Pogodba pokriva potrebe več lokacij podjetja ArcelorMittal po vsej Franciji in krepi konkurenčnost tamkajšnje industrije jekla na svetovnem trgu.

Javna televizija France Télévisions je v torek sporočila, da je komercialni televizijski hiši TF1 prodala pravice za predvajanje devetih tekem prestižnega ragbi turnirja šestih narodov (Six Nations) za leto 2026. Čeprav ima javni servis ekskluzivne pravice za prenos tega tekmovanja zagotovljene vse do leta 2029, so se odločili za delno preprodajo programskih vsebin. Dogovor vključuje tudi dve ključni gostovanji francoske reprezentance, in sicer tekmo proti Walesu, ki bo na sporedu 15. februarja, ter srečanje s Škotsko 7. marca. Sodelovanje med medijskima hišama predstavlja pomemben premik na trgu športnih prenosov v Franciji. TF1 bo poleg tekem francoske izbrane vrste prenašal še sedem drugih obračunov turnirja, kar bo tej komercialni televiziji omogočilo dostop do visokih gledanosti, ki jih ragbi tradicionalno dosega v državi. France Télévisions bo kljub temu ohranila prenose preostalih šestih tekem turnirja, vključno z nekaterimi najpomembnejšimi domačimi obračuni francoske reprezentance.

Londonski nogometni klub Chelsea je za svojega novega glavnega trenerja imenoval mladega angleškega strokovnjaka Liama Roseniorja. Vodstvo kluba je s 40-letnim strategom doseglo dogovor o sodelovanju, Rosenior pa je v svoji prvi izjavi potrdil, da prevzema vodenje moštva na Stamford Bridgeu. Imenovanje prihaja po odhodu Enza Maresce, kar je v nogometnih krogih sprožilo precejšnje zanimanje in razprave o prihodnji smeri kluba. Rosenior velja za enega najbolj obetavnih angleških trenerjev nove generacije, ki je pred prihodom v London pustil pečat predvsem pri ekipi Hull City. Pri Chelseaju bo moral hitro vzpostaviti stabilnost v ekipi, ki se v zadnjih sezonah spopada z nestanovitno formo in pogostimi menjavami na trenerskem stolčku. Navijači in strokovna javnost od novega stratega pričakujejo prepoznaven slog igre in vrnitev kluba v vrh angleškega ter evropskega nogometa.