Donald Trump je posvaril novo venezuelsko začasno predsednico, da bo plačala visoko ceno, če ne bo ravnala pravilno. Po ameriškem napadu v Venezueli so se pojavile prve javnomnenjske raziskave, ki kažejo na vpliv na Trumpovo priljubljenost. Republikanci so kritizirali Trumpa zaradi izdaje agende 'Amerika na prvem mestu'. Po poročanju New York Timesa naj bi plesi Nicolása Madura spodbudili Trumpa k ukazu za njegovo aretacijo v Caracasu.

Nicolása Madura so ameriške sile zajele in ga prepeljale v zapor v New Yorku, kar je sprožilo zaskrbljenost med zavezniki Venezuele, kot sta Iran in Rusija. Objavljene so bile fotografije Madura v lisicah in sandalih ob prihodu v New York. Predsednik Trump naj bi Maduru 23. decembra ponudil možnost, da zapusti oblast in se preseli v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Nekdanji voditelj ESPN Keith Olbermann je bil kritiziran zaradi izjave, da bi moral biti Trump odstavljen zaradi zajetja Madura.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah po polnoči na novoletni dan izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval približno 40 smrtnih žrtev, več kot 115 ljudi pa je bilo poškodovanih. Ogenj je zajel priljubljen bar Le Constellation, ki je bil v času tragedije poln mladih obiskovalcev. Številni preživeli so opisali prizore panike in groze, ko so se skušali rešiti skozi okna, medtem ko so nekateri izhodi ostali nedostopni ali so bili celo označeni za nezakonite. Preiskovalci so doslej uspeli identificirati prve štiri žrtve, gre za mlade Švicarje, stare od 16 do 21 let. Zaradi hudih opeklin bo postopek identifikacije ostalih preminulih trajal več dni ali celo tednov, kar povzroča neznosno bolečino družinam, ki še vedno čakajo na novice o svojih bližnjih. Po navedbah tožilstva je preiskava usmerjena v lastnike lokala, saj prvi izsledki kažejo, da so požar povzročile prskalice na steklenicah šampanjca, ki so bile preblizu stropa. Italijanski veleposlanik je ob tem opozoril na morebitne varnostne pomanjkljivosti in neustrezne zasilne izhode v objektu. Mednarodna skupnost, vključno s papežem Leonom, je že izrazila sožalje ob tej eni najhujših tragedij v sodobni zgodovini Švice.

Po ameriški operaciji v Venezueli je Trump zagrozil venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez z visokimi stroški, če novi venezuelski voditelj ne bo ravnal pravilno. Prav tako je zagrozil Kolumbiji z vojaškim posredovanjem. Premierka Alberte, Danielle Smith, je izpostavila, da ameriški zajetje Madura poudarja nujnost izgradnje naftovodov za izvoz kanadske nafte.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili novi posnetki, ki prikazujejo njegovo privedbo v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval ZDA k ukrepanju. Medtem so laburistični poslanci pozvali Keira Starmerja, naj obsodi Trumpovo ravnanje. Varnostni svet Združenih narodov bo v ponedeljek sklical nujno sejo zaradi naraščajoče mednarodne zaskrbljenosti glede ameriškega vojaškega posredovanja v Venezueli in tveganj za mednarodni sistem.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, uputil ostre grožnje kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Trump je Petra javno pozval, naj bo previden, pri čemer ga je obtožil neposredne vpletenosti v proizvodnjo kokaina in njegovega pošiljanja na ameriški trg. Napetosti v regiji so se dodatno stopnjevale, ko je ameriški državni sekretar opozoril tudi kubansko vlado, da bi morala biti zaradi trenutnih dogodkov zaskrbljena, kar nakazuje na širšo diplomatsko in vojaško ofenzivo ZDA v Latinski Ameriki. Dogodki so povzročili globok razkol med ameriškimi državami. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na operacijo odzval z opozorilom o nevarnosti bombardiranj in zahteval nujno zasedanje Organizacije ameriških držav (OEA) ter Združenih narodov. Operacija zajetja Madura, ki je sledila dolgotrajnim obtožbam o trgovini z drogami in diktatorskem vladanju, predstavlja vrhunec ameriških prizadevanj za spremembo režima v Venezueli, hkrati pa resno ogroža stabilnost sosednjih držav, ki so kritične do zunanje politike Washingtona.

Nicolása Madura in njegovo ženo so po zajetju v Caracasu prepeljali v New York, kjer se soočata z obtožbami o narkoterorizmu. Operacija zajetja je zahtevala več mesecev načrtovanja. Donald Trump je po zajetju Madura izrekel grožnje Iranu, Kubi in Grenlandiji. Države se različno odzivajo na ameriško posredovanje, nekateri obsojajo dejanje.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na družbenih omrežjih in jo označil za izjemen prikaz ameriške vojaške moči. Po poročanju tujih medijev so Madura in Floresovo z vojaškim helikopterjem prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York, kjer bosta sprožena kazenska postopka zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo novo obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivne in nelegitimne organizacije, vpletene v mednarodno trgovino s kokainom in posest težkega orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo in njeno naftno industrijo, dokler ne bo omogočen ustrezen prehod oblasti. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in venezuelska opozicija dogodek pozdravili kot konec diktature, so Združeni narodi in več latinskoameriških držav opozorili na nevaren precedens in kršitve mednarodnega prava. V sami Venezueli so poročali o več deset smrtnih žrtvah med civilisti in vojaki, podpredsednica Delcy Rodríguez pa je ameriško posredovanje označila za imperialistično agresijo.

Nogometna reprezentanca Malija se je uvrstila v četrtfinale afriškega pokala narodov (CAN 2025), potem ko je v osmini finala po izvajanju enajstmetrovk premagala Tunizijo. Srečanje na stadionu Mohammed V v Casablanci se je po rednem delu in podaljšku končalo z neodločenim izidom 1:1, pri čemer so Malijci slavili s 3:2 po strelih z bele točke. Tekmo je zaznamovala izključitev malijskega branilca Woya Coulibalyja že v 26. minuti, vendar je oslabljena ekipa pod vodstvom Toma Saintfieta kljub igralcu manj več kot uro uspešno kljubovala tunizijskim napadom. Tunizija je povedla v 88. minuti, ko je zadel rezervist Firas Chaouat, vendar so Malijci v šesti minuti sodnikovega podaljška izsilili podaljšek po uspešno izvedeni enajstmetrovki Lassina Sinayoka. V dodatnih 30 minutah je Chaouat ponovno zatresel mrežo, a je bil zadetek zaradi prepovedanega položaja razveljavljen. Pri izvajanju enajstmetrovk so bili tunizijski nogometaši nenatančni, saj so zgrešili tri poskuse, odločilni gol za malijsko napredovanje pa je prispeval El Bilal Touré. Mali se bo v četrtfinalu pomeril s sosednjim Senegalom, ki je pred tem izločil Sudan.

Glavni trener nogometnega kluba Strasbourg Liam Rosenior se je po sobotnem remiju z Nico (1:1) v okviru 17. kroga francoske Ligue 1 znašel v središču pozornosti zaradi ugibanj o njegovi prihodnji karierni poti. Angleški strateg, ki ga mediji močno povezujejo s prevzemom izpraznjenega trenerskega mesta pri londonskem Chelseaju, po tekmi ni podal jasnih odgovorov glede svoje prihodnosti v alzaškem klubu. Izjavil je le, da se bo zgodilo, kar se mora zgoditi, s čimer je še dodatno podžgal govorice o morebitnem odhodu v angleško Premier League. Njegova prihodnost v Strasbourgu se zdi vse bolj negotova, saj so vsi pogledi nogometne javnosti uprti v morebiten prestop v London. Kljub pritisku javnosti in nenehnim vprašanjem novinarjev je Rosenior ohranil mirno kri, vendar ni zanikal stikov z angleškim velikanom. Tekma proti Nici je tako minila v znamenju njegove osebne situacije, ki je v francoskih medijih povsem zasenčila dogajanje na samem igrišču in rezultat njegove ekipe.

Neodvisna mednarodna misija Sveta Združenih narodov za človekove pravice je v soboto sporočila, da mora venezuelski predsednik Nicolás Maduro osebno odgovarjati za zločine proti človečnosti, ki so bili storjeni pod njegovim režimom. Preiskovalci so poudarili, da dolgotrajne kršitve človekovih pravic in sistematično zatiranje opozicije ne opravičujejo morebitnega tujega vojaškega posredovanja, vendar hkrati zahtevajo pravno procesiranje odgovornih na najvišjih ravneh oblasti. Maduro je medtem prispel v vojaško oporišče v bližini New Yorka, kjer se bo po navedbah tujih medijev soočil z obtožnico, ki ga bremeni trgovine z drogami in terorizma. Združeni narodi so opozorili, da kršitve mednarodnega prava s strani drugih držav ne smejo preprečiti pregona za huda kazniva dejanja, ki jih je zagrešila venezuelska vlada. To sporočilo sledi predhodnim ugotovitvam o vpletenosti venezuelske nacionalne garde v nasilno zatiranje protestov.

Nogometna reprezentanca Malija se je uvrstila v četrtfinale afriškega pokala narodov (CAN 2025), potem ko je v soboto v Casablanci po izvajanju enajstmetrovk premagala Tunizijo. Kljub temu da je ekipa Malija od 26. minute igrala z igralcem manj po izključitvi W. Coulibalyja, je po rednem delu in podaljšku obdržala izid, pri enajstmetrovkah pa slavila z rezultatom 3:2. Odločilni zadetek z bele točke je dosegel El Bilal Toure, s čimer so se t. i. orli uvrstili med najboljših osem ekip na turniru. V četrtfinalu se bo Mali pomeril s Senegalom, ki je prav tako v soboto potrdil svojo vlogo favorita. Senegal je s 3:1 ugnal reprezentanco Sudana, pri čemer je blestel Gueye z dvema zadetkoma. Senegal se je v četrtfinale uvrstil kot prva ekipa turnirja, čeprav je na začetku srečanja proti Sudanu zaostajal. Prihajajoči obračun med Malijem in Senegalom v Maroku bo tako eden osrednjih dogodkov nadaljevanja prvenstva.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.

Po ameriškem zajetju Nicolása Madura so izbruhnili protesti in proslave. V Houstonu so nekateri Venezuelci proslavljali zajetje predsednika Madura, medtem ko so bili drugi negotovi in so nasprotovali. V New Yorku so prišlo do spopadov med Venezuelci in protestniki, ki so podpirali Madura. Trgi se na zajetje niso bistveno odzvali, razen skoka cen zlata.

Severna Koreja je v nedeljo izstrelila balistično raketo v smeri Japonskega morja, je sporočila južnokorejska vojska. Po navedbah uradnih virov v Seulu in Tokiu gre za nadaljevanje niza vojaških provokacij Pjongjanga v regiji. Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je namreč v zadnjem obdobju okrepil svojo prisotnost na terenu in po poročanju tamkajšnjih državnih medijev odredil obsežno povečanje proizvodnje orožja, kar vodi v stopnjevanje napetosti na Korejskem polotoku. Najnovejša izstrelitev se je zgodila v času, ko Severna Koreja vse pogosteje izvaja demonstracije sile. Vojaške dejavnosti Pjongjanga so odraz strateške odločitve vrha države za krepitev obrambnih zmogljivosti, kar vključuje tudi redne preizkuse raketne tehnologije. Dogodek sledi nedavnim napetostim v regiji, ki so jih spodbudili obiski visokih tujih predstavnikov v Južni Koreji in napovedi o novih oboroževalnih projektih Seula, vključno z načrti za izgradnjo jedrske podmornice, kar Pjongjang razume kot neposredno grožnjo svoji varnosti.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Ameriške oborožene sile so v noči na soboto izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da sta bila zakonca Maduro s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York. Tam se bosta soočila z obtožnico zaradi narkoterorizma, trgovine z mamili in nezakonitega posedovanja orožja. Napad so spremljale močne eksplozije v prestolnici Caracas, ki so bile usmerjene v strateške vojaške in komunikacijske objekte. Predsednik Trump je v izjavi za javnost napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoča varna tranzicija oblasti. Prav tako je nakazal, da bodo v državo vstopila ameriška naftna podjetja, ki bodo obnovila tamkajšnjo energetsko infrastrukturo. Medtem ko so v delih Venezuele in med diasporo v Miamiju izbruhnila praznovanja, je podpredsednica Delcy Rodríguez dejanje označila za imperialistično agresijo in zahtevala dokaze o življenju predsednika. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena; Združeni narodi opozarjajo na nevaren precedens, Rusija pa je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi kršitve suverenosti.

Švicarske oblasti so sprožile preiskavo proti vodstvu bara Le Constellation zaradi suma nenamernega požara. Identificirali so prvih 16 žrtev, med njimi je tudi 14-letno dekle. Med pogrešanimi je tudi nekdanja učenka britanske šole. Družine še vedno čakajo na informacije o svojih bližnjih.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročilih o zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje Venezuele in obnovile njeno naftno industrijo. Trump je na tiskovni konferenci po napadu v Caracasu poudaril, da so ZDA prišle po "ukradeno nafto" in da bodo ameriška naftna podjetja ponovno začela delovati v državi ter ustvarjala dobiček. Po njegovih besedah bo Washington v Caracasu prisoten do nadaljnjega, pri čemer bo državo upravljal skupaj z določeno skupino zaveznikov. Ta poteza sledi dolgotrajnim prizadevanjem Trumpove administracije za odstranitev Madura z oblasti, ki jih je predsednik utemeljil z obtožbami o kraji ameriških sredstev in nafte. Trump je dejal, da je bil prejšnji režim v Caracasu odgovoren za uničenje infrastrukture, ZDA pa bodo zdaj poskrbele za ponovni zagon proizvodnje v državi z največjimi zalogami nafte na svetu. Napoved je sprožila odzive po vsem svetu, saj gre za neposreden poseg v suverenost južnoameriške države pod pretvezo gospodarske obnove.

Ameriške oblasti so v New Yorku pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Letalo z venezuelskim voditeljem je v Združene države Amerike prispelo v okviru postopka, ki ga vodi zvezno sodišče na Manhattnu. Ruska federacija je po dogodku nemudoma pozvala Washington k njuni izpustitvi, medtem ko ameriško tožilstvo vztraja pri obtožbah o dolgotrajnih kriminalnih dejavnostih. Madura in Floresovo v New Yorku čaka prva sodna obravnava. Obtožnica južnega okrožja New Yorka Floresovi pripisuje dolgoletno zgodovino kaznivih dejanj, povezanih z delovanjem venezuelskega režima. Pridržanje predstavlja stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki že dlje časa izvaja pritisk na Madura zaradi očitkov o avtokratskem vladanju in vpletenosti v trgovino z mamili. Rusija dogodek označuje za kršitev mednarodnih norm, medtem ko ameriška stran poudarja neodvisnost sodstva pri pregonu domnevnih mednarodnih kaznivih dejanj.