Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel dolžnosti 112. župana New Yorka in se s tem zapisal v zgodovino kot prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla ter prvi v Afriki rojen voditelj največjega ameriškega mesta. Širiintridesetletni demokrat in samooklicani demokratični socialist je mandat nastopil s serijo simboličnih dejanj, vključno z zasebno polnočno zaprisego na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je roko položil na družinski izvod Korana ter stoletja star primerek te svete knjige iz newyorške javne knjižnice. Na javni slovesnosti pred mestno hišo, ki jo je obiskalo več tisoč ljudi kljub temperaturam pod lediščem, je zaprisego vodil senator Bernie Sanders. Mamdani je v svojem nagovoru napovedal "novo obdobje" za New York, ki bo temeljilo na progresivni agendi in reševanju stanovanjske krize ter visokih življenjskih stroškov delavskega razreda. Obljubil je drzne ukrepe, kot so zamrznitev najemnin, brezplačni javni prevoz in ustanovitev občinskih trgovin z živili, s čimer želi po lastnih besedah nadomestiti "neizprosen individualizem s toplino kolektivizma". Kljub zgodovinskemu uspehu in navdušenju podpornikov, med katerimi je bila tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, se Mamdani že na začetku mandata srečuje z močnimi kritikami z desnega političnega pola in delom judovske skupnosti, ki izraža zaskrbljenost zaradi njegove socialistične usmeritve in preteklega aktivizma. Novi župan je v odgovoru na te pomisleke poudaril svojo zavezanost zaščiti vseh Newyorčanov, hkrati pa je simbolično nakazal prioritete svoje administracije z napovedjo novega komisarja za promet na sami lokaciji podzemne železnice.

Nogometni klub RC Lens je v petek, 2. januarja, z prepričljivo zmago nad Toulousom z rezultatom 3 : 0 potrdil naslov jesenskega prvaka v elitni francoski ligi Ligue 1. To je bila že sedma zaporedna zmaga moštva, ki ga vodi trener Pierre Sage. Strateg lanskih podprvakov je po tekmi izrazil izjemno zadovoljstvo in uspeh označil za zasluženo nagrado za svoje varovance. Z novo zmago so si nogometaši Lensa zagotovili vrh prvenstvene lestvice ob polovici sezone, kar jim daje odlično izhodišče za boj za mesta, ki vodijo v evropska tekmovanja. Ekipa pod vodstvom Sagua v zadnjem obdobju kaže izjemno formo, saj niz sedmih zaporednih zmag v tako konkurenčnem prvenstvu, kot je francosko, ni naključje. Trener Sage je poudaril, da status jesenskega prvaka potrjuje kakovostno delo celotne zasedbe in jasno začrtane cilje kluba, ki v letošnji sezoni cilja na uvrstitev v ligo prvakov oziroma druga evropska tekmovanja. Kljub proslavljanju naslova ob polčasu sezone ostajajo v taboru Lensa osredotočeni na nadaljevanje prvenstva, kjer bodo skušali zadržati prednost pred zasledovalci.

Po napadu ZDA na Venezuelo se je oglasil nekdanji poveljnik venezuelskih zračnih sil, ki živi v ZDA, in komentiral aretacijo Nicolása Madura. Vladajoča Socialistična stranka Venezuele (PSUV) je pozvala svoje člane k takojšnji mobilizaciji. Predsednik andaluzijske vlade Juanma Moreno je izrazil zaskrbljenost in dejal, da si Venezuela zasluži demokratično in mirno prihodnost, kjer se spoštujejo pravice. Venezuela je poročala o zračnih napadih v glavnem mestu in zveznih državah La Guaira, Miranda in Aragua.

Po poročilih o eksplozijah v različnih delih Venezuele je država uradno obtožila Združene države "hude vojaške agresije" in sprožila obrambni načrt. Donald Trump je potrdil, da so Nicolása Madura in njegovo ženo zajeli med operacijo v noči na soboto, 3. januarja. Trump je v intervjuju za Fox News razkril, da so Madura ujeli v "trdnjavi" med vojaško operacijo ZDA. Trump je že v preteklosti poskušal odstaviti Madura z oblasti, tokrat pa mu je očitno uspelo, razlogi za napad pa so politične in gospodarske narave.

Izraelske oblasti so v četrtek potrdile prepoved dostopa do območja Gaze za 37 večjih mednarodnih humanitarnih organizacij, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Izrael odločitev utemeljuje z varnostnimi razlogi, saj naj organizacije ne bi posredovale zahtevanih seznamov svojih uslužbencev, kar je postalo uradni pogoj za njihovo delovanje. Med prizadetimi subjekti so tudi uveljavljene skupine, kot so Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, ki opozarjajo, da so sankcionirane predvsem zaradi pričevanj o nasilju izraelske vojske. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek izrazil globoko zaskrbljenost in Izrael pozval k preklicu ukrepa. Po njegovih besedah so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje življenjsko pomembne pomoči, njihova izključitev pa bi lahko spodkopala krhke napredke, dosežene med prekinitvijo ognja. Ukrep še dodatno otežuje dostavo hrane, medicinske opreme in higienskih pripomočkov v enklavo, ki se že dve leti spopada z uničujočo humanitarno krizo. Obstajajo tudi bojazni, da bi se prepoved lahko razširila na zasedeni Zahodni breg.

Po navedbah poročil so Združene države Amerike izvedle zračne napade na Caracas in druge regije Venezuele, kar je privedlo do zajetja Nicolása Madura. Venezuelska vlada je razglasila "stanje zunanje pretrešenosti". Mehika je ostro obsodila ameriški napad in pozvala ZN k ukrepanju, medtem ko je brazilski predsednik Lula da Silva obsodil bombardiranje in zajetje Madura kot "nesprejemljivo prestopanje meje".

Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura, ki so ga odpeljali iz države. Venezuelska vlada je poročala o ameriških napadih in obsodila agresijo, pri tem pa trdi, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Po poročanju CBS News in Fox News je Trump ukazal napade na vojaške baze v Venezueli. Vlada Nicolása Madura je razglasila izredno stanje.

Republikanski senator Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo izvajale nadaljnjih vojaških napadov na Venezuelo, vendar bo Nicolás Maduro sojen v ZDA. Venezuelska vlada je zahtevala dokaze o življenju Nicolása Madura in uradno obtožila ZDA »hude vojaške agresije«. Razmere v državi ostajajo napete.

Po poročanju različnih medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal napade na vojaške in civilne cilje v Venezueli. Operacija naj bi bila načrtovana že prej, vendar je bila izvedba preložena. Trump je nato na družbenih omrežjih objavil, da so Madura ujeli.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja prišlo do katastrofalne nesreče, v kateri je v baru Le Constellation življenje izgubilo približno 40 ljudi. Po poročanju lokalnih oblasti je bilo v požaru, ki je izbruhnil med novoletnim praznovanjem, ranjenih še 115 oseb, med katerimi so številne v kritičnem stanju in se borijo za življenje v specializiranih enotah za opekline po vsej Evropi. Preiskovalci so ugotovili, da je ognjene zublje najverjetneje sprožila nepravilna uporaba pirotehničnih sredstev oziroma t. i. iskric na steklenicah šampanjca. Te so v prenatrpanem prostoru prišle preblizu stropa, kar je povzročilo bliskovit vžig in eksplozivno širjenje ognja. Zaradi hitrega širjenja plamenov je v lokalu nastala vsesplošna panika, saj je okoli 200 gostov poskušalo hkrati zapustiti prostor v le nekaj sekundah. Med žrtvami in pogrešanimi je največ mladih, starih od najstniških let do sredine dvajsetih, med njimi pa so poleg švicarskih državljanov tudi turisti iz Grčije, Avstralije in sosednjih evropskih držav. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek opisal kot eno najbolj travmatičnih tragedij v zgodovini države in razglasil petdnevno žalovanje. Medtem ko forenziki nadaljujejo s težavnim procesom identifikacije žrtev, so preživeli opisali grozljive prizore kaosa, ko so morali za rešitev lastnega življenja razbijati okna, medtem ko so njihovi prijatelji ostali ujeti v notranjosti.

Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel dolžnosti 112. župana New Yorka in se s tem zapisal v zgodovino kot prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla ter prvi v Afriki rojeni voditelj tega ameriškega velemesata. Širiintridesetletni demokrat in samooklicani demokratični socialist je zaprisegel ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall, simbolično dejanje pa je kasneje nadgradil z javno slovesnostjo pred mestno hišo. Mamdani je prisegel na dveh izvodih Korana, vključno z družinsko dediščino in stoletja starim rokopisom, kar poudarja prelomnost njegovega mandata. V svojem prvem nagovoru je Mamdani napovedal »novo ero« za New York, ki bo temeljila na ambicioznem programu za reševanje stanovanjske krize in izboljšanje cenovne dostopnosti mesta za delavski razred. Njegov program vključuje zamrznitev najemnin, uvedbo brezplačnih avtobusnih prevozov in vzpostavitev občinskih trgovin z živili. Na javni slovesnosti sta ga podprla vidna predstavnika progresivnega krila stranke, senatorka Alexandria Ocasio-Cortez in senator Bernie Sanders, slednji je tudi vodil popoldanski del zaprisege. Kljub proslavljanju je novi župan zagotovil varnost judovski skupnosti v mestu, hkrati pa se pripravlja na politično nestabilno obdobje pod upravo predsednika Donalda Trumpa.

Venezuelsko prestolnico Caracas je v soboto okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času pretresla serija najmanj sedmih močnih eksplozij. Po poročanju novinarjev tiskovne agencije AFP in pričevanjih lokalnih prebivalcev so pokom sledili zvoki, ki so spominjali na prelete letal v nizkem letu. Eksplozije so povzročile preplah med prebivalstvom, saj so odjeknile sredi noči. Uradnih informacij o vzrokih za eksplozije ali morebitnih žrtvah in materialni škodi venezuelske oblasti sprva niso podale. Razmere v mestu ostajajo napete, medtem ko vojaška letala domnevno še naprej preletavajo območje prestolnice. Incident se je zgodil v času povečanih notranjepolitičnih napetosti v državi, vendar neposredna povezava s političnim dogajanjem še ni bila potrjena.

V prestolnici Venezuele, Caracasu, so v soboto okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času odjeknile močne eksplozije, ki so vznemirile prebivalce mesta. Po poročilih s družbenih omrežij so zvoki spominjali na prelete letal, sledili pa so jim prizori obsežnih požarov in gostega dima. Natančna lokacija in vzrok eksplozij za zdaj še nista uradno potrjena, vendar prvi posnetki nakazujejo, da so se incidenti zgodili v naseljenih območjih prestolnice. Lokalne oblasti se na dogodke še niso uradno odzvale, prav tako ni informacij o morebitnih žrtvah ali povzročeni materialni škodi. Prebivalci so na spletu delili številne videoposnetke, ki prikazujejo ognjene zublje, ki osvetljujejo nočno nebo nad mestom. Dogodek se je zgodil v času povečanih političnih in družbenih napetosti v državi, kar je sprožilo številna ugibanja o naravi eksplozij.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukazal obsežen napad na Venezuelo, ki je bil uspešno izveden. Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi bila prijeta in odpeljana iz države. Bela hiša se o domnevnih napadih v Venezueli še ni oglasila.

Donald Trump je sporočil, da sta bila Nicolas Maduro in njegova žena Cilia Flores zajeta in prepeljana v New York, kjer sta se pojavila na sodišču. Maduro naj bi bil aretiran v spanju, dva dni po tem, ko je izrazil pripravljenost na pogajanja s Trumpom. Trump je dejal, da bosta ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno predati oblasti. Operacijo v Venezueli je označil za »briljantno«, ni pa pojasnil, ali se je posvetoval s kongresom. Poudaril je tudi zanimanje ZDA za venezuelsko nafto.

Glavno mesto Venezuele, Caracas, so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so trajale približno petnajst minut. Po poročanju mednarodnih tiskovnih agencij in pričevanjih očividcev so napadi, ki so jih domnevno izvedle sile Združenih držav Amerike, povzročili obsežne požare ter izpade električne energije v južnih in vzhodnih delih mesta. Očividci so poročali o zvokih nizko letečih letal in helikopterjev specialnih enot, kar nakazuje na usklajeno vojaško operacijo. Ameriški predsednik Donald Trump je pred dogodkom potrdil napotitev mornariške flote v Karibsko morje in nakazal možnost kopenskih napadov, ob tem pa izjavil, da so dnevi režima Nicolása Madura šteti. Nekdanji švedski zunanji minister Carl Bildt je operacijo označil za neposredno vojaško posredovanje ZDA. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je mednarodno skupnost že pozval k nujnemu zasedanju Združenih narodov in Organizacije ameriških držav, saj gre po njegovih besedah za neposreden napad na Venezuelo.

V Maroku se je po dveh dneh premora začel izločilni del afriškega pokala narodov (CAN 2025). Danes, v soboto, 3. januarja, sta na sporedu prvi dve srečanju osmine finala, v katerih se bodo za preboj v četrtfinale merile reprezentance Senegala, Sudana, Malija in Tunizije. Prvi obračun v Tangerju poteka med branilcem naslova iz leta 2021, Senegalom, in največjim presenečenjem prvenstva, Sudanom. Senegalci, ki so v skupinskem delu osvojili sedem točk, veljajo za izrazite favorite, čeprav igrajo brez kaznovanega kapetana Kalidouja Koulibalyja. Sudan se je v to fazo tekmovanja uvrstil prvič v svoji zgodovini. Večerni termin v Casablanci je rezerviran za afriško klasiko med Malijem in Tunizijo. Reprezentanci sta se na zaključnih turnirjih srečali že štirikrat, pri čemer Tunizija še nikoli ni premagala malijskih nogometašev. Mali v tekmo vstopa brez suspendiranega vezista Amadouja Haidare, a je v skupinskem delu pustil boljši vtis kot Tunizija, ki si je napredovanje zagotovila šele v zadnjih minutah zadnje tekme. Zmagovalci današnjih dvobojev si bodo zagotovili prvi dve vstopnici za četrtfinale, preostalih šest tekem osmine finala pa se bo zvrstilo v prihodnjih treh dneh.

Nicolása Madura so po zajetju v Venezueli prepeljali v New York. Venezuelska diaspora je v Santo Domingu in na Obelisku množično proslavljala padec njegovega režima.

Francoska politična prizorišča na levici in desnici so začela intenzivno razpravo o uvedbi primarnih volitev v letu 2026, ki bi služile kot priprava na predsedniške volitve leta 2027. Na levi strani političnega pola se pojavljajo težnje po izbiri skupnega kandidata, ki bi združil stranke zunaj gibanja Nepokorna Francija (LFI). Cilj tovrstnega povezovanja je konsolidacija glasov in povečanje možnosti za preboj v drugi krog volitev. Na desnem političnem polu odločitev o načinu izbire kandidata še ni bila sprejeta, vendar se zaradi vztrajnega vzpona desničarske stranke Nacionalni zbor (RN) pod vodstvom Marine Le Pen povečuje pritisk za uvedbo predizborov. Politični analitiki napovedujejo, da bo leto 2026 ključno za določitev razmerij moči, saj bi primarne volitve lahko preprečile drobitev glasov znotraj tradicionalnih taborov, kar bi neposredno vplivalo na končni izid boja za Elizejsko palačo.

Nemški mediji poročajo, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal napad na venezuelsko prestolnico Caracas. V mestu naj bi odjeknilo več eksplozij.