Objavljeno: 3. 1. 2026 8:41
V prestolnici Venezuele, Caracasu, so v soboto okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času odjeknile močne eksplozije, ki so vznemirile prebivalce mesta. Po poročilih s družbenih omrežij so zvoki spominjali na prelete letal, sledili pa so jim prizori obsežnih požarov in gostega dima. Natančna lokacija in vzrok eksplozij za zdaj še nista uradno potrjena, vendar prvi posnetki nakazujejo, da so se incidenti zgodili v naseljenih območjih prestolnice.
Lokalne oblasti se na dogodke še niso uradno odzvale, prav tako ni informacij o morebitnih žrtvah ali povzročeni materialni škodi. Prebivalci so na spletu delili številne videoposnetke, ki prikazujejo ognjene zublje, ki osvetljujejo nočno nebo nad mestom. Dogodek se je zgodil v času povečanih političnih in družbenih napetosti v državi, kar je sprožilo številna ugibanja o naravi eksplozij.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje v Venezueli ima za Slovenijo omejen neposreden pomen, vendar se spremlja v okviru širših geopolitičnih premikov in vpliva na stabilnost svetovnih naftnih trgov. Slovenija kot članica Evropske unije sledi skupni zunanji politiki do latinskoameriških kriz, morebitna destabilizacija države pa bi lahko vplivala na mednarodno varnostno dinamiko.
Nemški mediji poročajo, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal napad na venezuelsko prestolnico Caracas. V mestu naj bi odjeknilo več eksplozij.
3. jan 12:42
V venezuelski prestolnici Caracas so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja, odjeknile močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki preletov vojaških letal. Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolása Madura je dogodke nemudoma označila za »zelo hudo vojaško agresijo« s strani Združenih držav Amerike. Do napadov je prišlo po večtedenskih grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je odkrito napovedoval možnost kopenskega in zračnega posredovanja proti Madurovemu režimu. Predsednik Maduro je zaradi napadov pozval prebivalce k splošni mobilizaciji in obrambi države pred tujim posredovanjem. Poročila iz prestolnice navajajo več požarov na strateških točkah, vendar natančno število žrtev ali obseg gmotne škode še nista uradno potrjena. ZDA so pred tem v Karibih namestile močno mornariško floto, kar je dodatno zaostrilo napetosti, ki so se stopnjevale že od konca leta 2025.
3. jan 10:42
Venezuelsko prestolnico Caracas je v zgodnjih jutranjih urah pretresla serija močnih eksplozij, ki so odjeknile na več lokacijah po mestu. Nad prestolnico so se začeli dvigovati gosti oblaki dima, kar je povzročilo preplah med lokalnim prebivalstvom. Čeprav natančen vzrok za eksplozije še ni uradno potrjen, so venezuelske oblasti dogajanje že označile za resno vojaško agresijo s strani Združenih držav Amerike. Vlada v Caracasu je ostro obsodila incident in ga označila za neposreden napad na suverenost države. Na terenu so trenutno reševalne službe in varnostne sile, ki poskušajo omejiti škodo in ugotoviti število morebitnih žrtev. Medtem ko Washington uradnih obtožb še ni komentiral, so razmere v mestu napete, prebivalce pa pozivajo k previdnosti, saj vzroki in obseg škode na kritični infrastrukturi ostajajo predmet preiskave.
Donald Trump je potrdil, da so ameriške specialne enote aretirale Nicolása Madura in ga s soprogo prepeljale z vojaško ladjo v New York. Dejal je, da bo ZDA začasno upravljala Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil ponovnega posredovanja.
3. jan 8:41
V zgodnjih sobotnih urah so v venezuelski prestolnici Caracas odjeknile močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki nizko letečih letal. Po poročanju očividcev in tujih tiskovnih agencij je bil v južnem delu mesta v bližini pomembnega vojaškega oporišča opažen gost dim, hkrati pa je prišlo do izpada električne energije. Incident se je začel okoli druge ure zjutraj po lokalnem času, čemur je sledilo več zaporednih eksplozij v razmiku petnajstih minut. Natančen vzrok in točne lokacije eksplozij za zdaj ostajajo nejasni, dogodki pa so se odvili v času močno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Lokalni prebivalci so na družbenih omrežjih delili videoposnetke dima, ki se dviga nad mestom, vendar uradne oblasti o morebitnih žrtvah ali materialni škodi še niso podale izjav. Vojska in varnostne sile so v stanju visoke pripravljenosti, medtem ko preiskava o naravi eksplozij še poteka.
3. jan 11:42
Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah stresle močne eksplozije, ki so povzročile prekinitev dobave električne energije v južnem delu mesta. Po navedbah prič in videoposnetkov tiskovne agencije Reuters se je nad mestom v bližini pomembnega vojaškega oporišča dvigal gost dim, slišati pa je bilo mogoče tudi prelete letal. Venezuelska vlada je dogodke nemudoma označila za neposreden zračni napad Združenih držav Amerike in dejanje izjemno resne vojaške agresije na to južnoameriško državo. Incident predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Caracasom in Washingtonom. Medtem ko venezuelske oblasti trdijo, da gre za poskus destabilizacije režima z vojaško silo, neodvisni viri še preverjajo obseg škode in natančen izvor eksplozij. Napad se je zgodil le nekaj mesecev po tem, ko je Venezuela v Varnostnem svetu Združenih narodov opozarjala na povečano ameriško vojaško prisotnost v Karibskem morju. Zaradi incidenta so v mestu zavladali preplah in negotovost, uradni Washington pa se na obtožbe o domnevnih letalskih napadih še ni uradno odzval.
Dogajanje v Venezueli ima za Slovenijo omejen neposreden pomen, vendar se spremlja v okviru širših geopolitičnih premikov in vpliva na stabilnost svetovnih naftnih trgov. Slovenija kot članica Evropske unije sledi skupni zunanji politiki do latinskoameriških kriz, morebitna destabilizacija države pa bi lahko vplivala na mednarodno varnostno dinamiko.