APDEJT.si

Oblasti ameriške zvezne države Teksas so Muslimansko bratovščino in Svet za ameriško-islamske odnose (CAIR) označile za teroristični organizaciji. Republikanski guverner Teksasa, Greg Abbott, je potezo utemeljil z zaščito državnih interesov, CAIR pa je to označil za poskus diskreditacije zaradi kritik izraelske vlade. Odločitev prepoveduje organizacijama nakup zemljišč v Teksasu in omogoča tožilcem, da sprožijo postopke za njihovo zaprtje.

Kitajska je zavrnila obtožbe Velike Britanije o poskusih kitajskega vohunjenja, ki jih je izrekla britanska obveščevalna služba MI5, in jih označila za "izmišljotine" ter "zlonamerne obrekovanja". MI5 je britanske poslance opozorila na "stalno ciljanje na naše demokratične institucije s strani kitajskih akterjev".

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je ponovil svoje stališče, da je edina rešitev za Ciper sobivanje dveh držav. Po seji vlade v Ankari je Erdogan ponovil, da je to edina "pravična, trajna in primerna" rešitev za ciprsko vprašanje, pri čemer je obtožil grško-ciprsko stran za zastoj v pogajanjih.

Nekdanja bangladeška premierka Sheikh Hasina in njen tesni sodelavec sta bila obsojena na smrt zaradi njenega zatrtja študentskega upora lansko leto, v katerem je bilo ubitih več sto ljudi. Obsodba je bila izrečena na posebnem sodišču v Bangladešu.

Sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v odsotnosti. Obsojena je bila po treh točkah obtožnice, vključno z naščuvanjem in ukazovanjem nasilnega zatrtja protidržavnih protestov leta 2024, v katerih je bilo ubitih več ljudi. Po razglasitvi sodbe so poostreni varnostni ukrepi, v Dhaki so poročali o eksplozijah in požarih. Hasina je že v izgnanstvu v Indiji.

Ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta podrobno razpravljala o dogajanju na Bližnjem vzhodu, iranskem jedrskem programu in situaciji v Siriji.

Vladimir Putin in Benjamin Netanjahu sta se po telefonu pogovarjala o prekinitvi ognja v Gazi, izmenjavi pridržanih, iranskem jedrskem programu in regionalni stabilizaciji. Pogovor je potekal pred glasovanjem Združenih narodov o stabilizacijskih silah v Gazi.

Na Cipru so obeležili 42. obletnico nezakonite razglasitve navidezne države na zasedenem ozemlju s strani Turčije leta 1983. Ministrstvo za zunanje zadeve je pozvalo vse države, naj se uprejo revizionizmu in spoštujejo suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Cipra. OMONOIA 29M je izrazila podporo skupnemu boju proti vsem oblikam nacionalizma.

Španska policija je razbila mednarodno mrežo trgovine z otroki, ki je otroke s Kanarskih otokov tihotapila v Francijo. Enajst ljudi je bilo aretiranih v Madridu, Lanzaroteju in Gran Canarii. Štirim aretiranim grozi sojenje zaradi organiziranega kriminala, ponarejanja dokumentov in otroške pornografije. Preiskava se je začela po izginotju 14 mladoletnikov iz državnih ustanov na Kanarskih otokih med zimo 2024 in pomladjo 2025.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo v nedeljo obiskal Atene, kjer se bo srečal z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom, predsednikom republike Konstantinosom Tasulasom in predsednikom parlamenta Nikitasom Kaklamanisom. To bo Zelenskijev drugi obisk v Atenah od začetka vojne z Rusijo. Obisk je bil predhodno napovedan, vendar je bil dokončno potrjen v zadnjih 24 urah.

Hamas je našel truplo še enega talca v Gazi in ga bo danes popoldne predal Izraelu. Gre za nadaljevanje vračanja posmrtnih ostankov talcev, ki jih je Hamas in Palestinski Islamski džihad ugrabil in ubil po napadu na Izrael. V Gazi naj bi še vedno zadrževali trupla treh talcev, če bo do današnje predaje dejansko prišlo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil upanje, da Washington ne bo sprejel ukrepov, ki bi zaostrili konflikt v Ukrajini. Lavrov je tudi dejal, da je Trump pokazal pripravljenost za dialog, ter obtožil evropske vlade spodkopavanja mirovnih prizadevanj in govoril o 'rusofobni histeriji'.

Izrael je bil pozvan, da Komisiji Združenih narodov proti mučenju pojasni obtožbe o mučenju in nečloveškem ravnanju s palestinskimi zaporniki, zlasti po 7. oktobru 2023. Poročila ZN, izraelskih, palestinskih in mednarodnih nevladnih organizacij kažejo na stopnjevanje mučenja po začetku vojne v Gazi. Medtem je ameriški diplomat Marco Rubio izrazil optimizem glede sprejetja resolucije Varnostnega sveta ZN o mednarodnih stabilizacijskih silah v Gazi.

Demokrati v ameriškem kongresu so objavili dodatna elektronska sporočila Jeffreyja Epsteina, ki nakazujejo, da je Donald Trump vedel za njegovo nedopustno vedenje. V elektronskih sporočilih Epstein omenja, da je Trump preživel ure z eno od deklet v njegovi hiši. Bela hiša je te obtožbe označila za blatenje predsednika.

Donald Trump je uradno zaprosil izraelskega predsednika Isaaca Herzoga za pomilostitev premierja Benjamina Netanjahuja v zvezi z obtožbami o korupciji. Trump je primer označil za politični pregon. Po navedbah izraelske televizije Kan naj bi Trump v pismu Herzogu zapisal, da so obtožbe proti Netanjahuju "politične in neutemeljene" ter pozval k ustavitvi političnega pregona. Herzog je odgovoril, da mora vsak, ki želi pomilostitev, vložiti prošnjo v skladu z veljavnimi pravili.

Alžirski predsednik Abdelmadjid Tebboune je pomilostil zaprtega pisatelja Boualema Sansala na uradno prošnjo Nemčije, še posebej na prošnjo nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja. 81-letnemu Sansalu so očitali 'ogrožanje nacionalne enotnosti' po intervjuju.

Donald Trump je uradno zaprosil izraelskega predsednika Isaaca Herzoga za pomilostitev Benjamina Netanjahuja. Med pričanjem na sojenju glede daril je Netanjahu posredno omenil Trumpovo zahtevo in dejal, da svetovni voditelji ne verjamejo, da je kriv.

Donald Trump je dejal, da ima obveznost tožiti BBC, ker naj bi zavajala javnost z urejanjem njegovega govora z dne 6. januarja. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da se bo tožba nadaljevala ne glede na morebitno opravičilo BBC. Trump naj bi sprožil tožbo v imenu državljanov ZDA in Velike Britanije, ki zaupajo BBC pri poročanju resnice.

Iranski namestnik zunanjega ministra Saeed Khatibzadeh je ponovil, da Iran ne želi jedrskega orožja in je pripravljen na miroljuben dogovor z ZDA. Ob tem je kritiziral ZDA zaradi protislovnih sporočil glede iranskega jedrskega programa.

Število smrtnih žrtev v izgredih v ekvadorskem zaporu je naraslo na 31. Oblasti so potrdile, da je 27 zapornikov umrlo zaradi zadušitve. Do izgredov je prišlo ob premestitvi zapornikov v nov, strogo varovan zapor.