Začasna predsednica Venezuele Delcy Rodriguez se je v četrtek v Caracasu sestala s kitajskim veleposlanikom Lan Huem, da bi razpravljala o trenutnih političnih razmerah v državi po nedavni aretaciji predsednika Nicolasa Madura. Sestanek, o katerem je Rodriguezova poročala prek družbenega omrežja Telegram, je bil namenjen utrjevanju diplomatskih vezi s Pekingom v času povečanih napetosti z Združenimi državami Amerike. Rodriguezova je v izjavi izrazila globoko hvaležnost za neomajno podporo Kitajske in njeno obsodbo dejanj ZDA, ki jih je označila za hudo kršitev mednarodnega prava in venezuelske suverenosti. Kitajska stran je v preteklosti že večkrat izrazila nasprotovanje zunanjemu vmešavanju v notranje zadeve Venezuele, kar predstavlja ključno diplomatsko protiutež zahodnim pritiskom na Caracas. Diplomatsko srečanje se je odvilo po odmevni ameriški operaciji, v kateri so pridržali Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju privedli pred sodišče v Združenih državah Amerike. Ta dogodek je povzročil politični vakuum v Venezueli, ki ga trenutno zapolnjuje Rodriguezova, medtem ko država išče podporo pri svojih strateških zaveznicah, zlasti pri Kitajski in Rusiji.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je evropske zaveznice pozval, naj vprašanje varnosti Grenlandije obravnavajo z večjo resnostjo. Opozoril je, da bodo Združene države Amerike prisiljene ukrepati samostojno, če Evropa ne bo okrepila svoje vloge pri zaščiti tega strateško pomembnega ozemlja. Poziv prihaja v času ponovnih ugibanj o interesu administracije Donalda Trumpa za nakup otoka, kar Vance utemeljuje s potrebo po zagotavljanju varnosti v arktični regiji. Analitiki ocenjujejo, da so strahovi pred morebitno invazijo ZDA na Grenlandijo pretirani, vendar opozarjajo, da zgodovinski precedensi obstajajo. Združene države Amerike so namreč že leta 1917 od Danske odkupile Deviške otoke, kar kaže na preteklo prakso trgovanja z ozemlji. Trenutne napetosti dodatno stopnjujejo vprašanja o evropski solidarnosti in zmožnosti enotnega odziva na ameriške pritiske, ki segajo od obrambnih zahtev do trgovinskih omejitev. Nedavni dogodki na področju carin, ko je bil dosežen dogovor o 15-odstotnih dajatvah, so že povzročili razkol znotraj Evropske unije. Medtem ko so nekatere države, kot je Nemčija, sporazum pozdravile kot preprečitev trgovinske vojne, so druge, predvsem Francija, Bruslju očitale kapitulacijo pred Washingtonom. Vanceov pritisk glede Grenlandije tako predstavlja nov preizkus za evropsko diplomacijo in njeno odvisnost od ameriških varnostnih jamstev.

Ruska vojska je v noči na danes izvedla obsežen val letalskih napadov na ukrajinska mesta, pri čemer sta bila glavna cilja prestolnica Kijev in zahodno mesto Lvov. Po navedbah lokalnih oblasti so ruske sile uporabile kombinacijo brezpilotnih letalnikov in raket, vključno z domnevno uporabo novega balističnega sistema srednjega dosega Orešnik. V Kijevu so napadi zahtevali najmanj štiri smrtne žrtve, 19 ljudi pa je bilo ranjenih, ko so zadetki povzročili požare v stanovanjskih stavbah v več okrožjih. V mestu Lvov so eksplozije odjeknile v bližini strateške energetske infrastrukture, vključno s skladiščem zemeljskega plina Stri in vojaškimi objekti. Župan Lvova je potrdil vrsto močnih eksplozij in dodal, da pristojne službe še ugotavljajo obseg škode in preverjajo navedbe o uporabi naprednega raketnega sistema. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriško veleposlaništvo sta pred tem opozarjala na možnost obsežnih ruskih napadov na kritično infrastrukturo. Napad predstavlja stopnjevanje uporabe naprednega ruskega orožja v konfliktu, ki je že v preteklih tednih povzročilo znatno civilno in gospodarsko škodo. Ukrajinske reševalne ekipe so na terenu v obeh mestih, kjer poskušajo omejiti posledice požarov in pomagati preživelim v porušenih stanovanjskih objektih. Ruska stran trdi, da so cilji izključno vojaške narave, vendar poročila s terena kažejo na obsežno uničenje civilnih območij.

V ponedeljek je približno 50 ovac presenetilo zaposlene in kupce v trgovini z živili na Bavarskem v Nemčiji, ko so v iskanju hrane vdrle v prodajni prostor. Po poročilih lokalnih virov se je skupina živali ločila od večje črede, ki je štela približno 500 ovac, in samostojno vstopila v objekt. Posnetki nenavadnega dogodka, ki so hitro zaokrožili po spletnih omrežjih, prikazujejo živali, kako se prosto sprehajajo med policami. Zaposleni v trgovini so se nemudoma odzvali in poskušali čredo usmeriti nazaj na prosto. Kljub njihovemu trudu so živali v notranjosti ostale nekaj časa, preden so jih uspešno odstranili iz objekta. Incident je povzročil precejšnjo mero začudenja in smeha med prisotnimi, hkrati pa je zahteval hitro ukrepanje osebja, da so zagotovili higienske standarde in varnost v trgovini. Dogodek se je končal brez večje gmotne škode ali poškodb ljudi, živali pa so bile kasneje vrnjene k preostali čredi. Bavarske oblasti in lastnik črede niso podali dodatnih izjav o morebitnih ukrepih za preprečevanje podobnih incidentov v prihodnje, vendar je posnetek »vdora« postal viralen in pritegnil pozornost mednarodne javnosti.

Ruske oblasti so v četrtek izpustile francoskega raziskovalca Laurenta Vinatierja, ki je bil v Rusiji pridržan od junija 2024. Vinatier, 49-letni strokovnjak za postsovjetski prostor, je bil izpuščen v okviru izmenjave zapornikov na letališču, kjer ga je Francija zamenjala za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina. Vinatier se je po izpustitvi že vrnil v domovino, kjer se je srečal s svojo družino, kar je potrdil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Laurent Vinatier je bil v Rusiji prvotno obsojen na tri leta zapora, ker se ni registriral kot »tuji agent«, hkrati pa so ga ruske obveščevalne službe obtoževale vohunjenja. Njegova izpustitev je sledila dolgotrajnim diplomatskim prizadevanjem, vključno z omembo njegovega primera na letni tiskovni konferenci ruskega predsednika Vladimirja Putina konec leta 2025, ko je ta nakazal možnost dogovora. Na drugi strani je Francija izpustila ruskega poklicnega košarkarja Daniila Kasatkina, ki so ga junija 2025 na zahtevo ameriškega pravosodja aretirali na pariškem letališču Roissy. Kasatkin je bil osumljen sodelovanja v hekerski mreži, ki se je ukvarjala z izsiljevalsko programsko opremo. Namesto izročitve Združenim državam Amerike je bil Kasatkin po dogovoru med Parizom in Moskvo vrnjen v Rusijo.

Protesti po Iranu so se okrepili po pozivu princa Reze Pahlavija k množičnim demonstracijam. Režim je odgovoril z izklopom interneta po vsej državi in omejitvijo telefonskih storitev. Protesti, ki so se začeli zaradi gospodarskih težav, so se razširili in dosegli največjo raven v zadnjih dveh tednih. Kurdske opozicijske stranke so pozvale k splošni stavki.

Nasa je odpovedala prvi sprehod v vesolje v letošnjem letu, ki bi se moral zgoditi v četrtek, zaradi zdravstvenih težav enega od članov posadke na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Agencija razmišlja o predčasni vrnitvi celotne posadke na Zemljo.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Sirska vojska je začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, potem ko so jih razglasili za zaprta vojaška območja. Vlada je zahtevala, da se kurdski borci umaknejo iz sosesk, ki jih nadzirajo. Do obstreljevanja je prišlo po izteku roka za odhod civilistov. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.

Grenlandija in Danska sta od ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia zahtevali nujno srečanje zaradi ponovnih izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi tega arktičnega otoka k Združenim državam Amerike. Grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt je sporočila, da je namen srečanja razpravljati o pomembnih in zaskrbljujočih izjavah predstavnikov ZDA, ki zadevajo suverenost otoka. Kljub večkratnim pozivom Köbenhavna in Nuuka skozi celotno leto 2025 do srečanja na ministrski ravni še ni prišlo. Medtem ko so grenlandski uradniki izražali diplomatsko pobudo, je v danskem parlamentu potekala seja odbora za zunanje zadeve, kjer so obravnavali prihodnje odnose med kraljevino in ZDA. Danska vlada poudarja, da Grenlandija, ki je avtonomni del Kraljevine Danske, ni naprodaj. Napetosti v odnosih so se povečale po tem, ko je Washington ponovil svoje interese na Arktiki, kar sta obe državi označili za nesprejemljivo poseganje v ozemeljsko celovitost.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je razglasila sedemdnevno nacionalno žalovanje v spomin na žrtve ameriškega vojaškega napada, med katerimi je bilo 23 venezuelskih in 32 kubanskih varnostnih sil.

Iranske varnostne sile so v Teheranu nasilno razgnale protestnike, ki so se zbrali na osrednjem bazarju v iranski prestolnici. Po poročanju nevladnih organizacij in posnetkih na družbenih omrežjih je policija uporabila solzivec, da bi prekinila shod, na katerem so udeleženci vzklikali gesla v podporo nekdanji dinastiji Pahlavi in proti trenutnemu verskemu vodstvu države. Val protestov, ki se širi po celotnem Iranu, je terjal že najmanj 27 smrtnih žrtev med demonstranti. Napetosti v državi se stopnjujejo, saj se protesti iz lokalnih nezadovoljstev spreminjajo v širši upor proti islamskemu režimu. Incident na velikem bazarju velja za simbolno pomembnega, saj ta del mesta tradicionalno velja za gospodarsko središče Teherana.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara so v ponedeljek, 6. januarja 2025, nujno prepeljali v bolnišnico na zdravniške preglede, potem ko je v zaporu padel in utrpel udarec v glavo. Informacijo o hospitalizaciji je prek družbenih omrežij potrdila njegova soproga Michelle Bolsonaro, ki je pojasnila, da bo 70-letni nekdanji desničarski voditelj opravil vrsto preiskav zaradi morebitnih poškodb po padcu. Bolsonaro, ki trenutno prestaja zaporno kazen, se je že v preteklosti soočal s številnimi zdravstvenimi težavami, ki so bile pogosto povezane s posledicami napada z nožem med volilno kampanjo leta 2018. Najnovejši incident v zaporniških prostorih predstavlja nov izziv za njegovo zdravstveno stanje, vendar podrobnejše informacije o resnosti poškodbe glave za zdaj niso javno dostopne. Lokalne oblasti v Braziliji še niso podale uradnega komentarja o okoliščinah padca.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači gostil grškega premierja Kiriakosa Micotakisa in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v okviru vrha tako imenovane koalicije voljnih. Namen srečanja v Parizu je bil okrepiti mednarodno vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Voditelji so razpravljali o novih oblikah podpore in usklajevanju strateških korakov med evropskimi zavezniki. Udeležba grškega premierja poudarja pomembno vlogo Grčije pri zagotavljanju logistične podpore in energetske varnosti v jugovzhodni Evropi. Macron je ob tej priložnosti poudaril nujnost enotnosti znotraj skupine držav, ki so pripravljene prevzeti aktivnejšo vlogo pri obrambi Ukrajine. Srečanje je potrdilo zavezanost sodelujočih držav k nadaljnjemu zagotavljanju vojaške opreme in finančnih sredstev za Kijev.

Zahodni del Japonske je v torek, 7. januarja 2025, prizadel močan potres z magnitudo 6,2, ki je najbolj silovito stresel regijo Čugoku. Varnostne kamere so posnele trenutek, ko je tresenje tal močno zamajalo jedrsko elektrarno Šimane, vendar po navedbah upravljavca objekta naprava deluje normalno in brez posebnosti. Sunku so sledili številni popotresni sunki, ki so povzročili dodatno vznemirjenje med prebivalstvom. Kljub dramatičnim posnetkom, ki so zaokrožili po svetovnih medijih, poročil o večji materialni škodi ali žrtvah za zdaj ni. Oblasti in strokovnjaki pozorno spremljajo stanje na energetski infrastrukturi, saj je Japonska zaradi preteklih izkušenj z jedrskimi nesrečami izjemno previdna pri vseh seizmičnih dogodkih v bližini reaktorjev. Lokalno prebivalstvo ostaja v pripravljenosti na morebitne nove popotresne dejavnosti.

Župan švicarskega letovišča Crans-Montana se je v uradni izjavi opravičil za tragičen požar, ki je na novoletno jutro v tamkajšnjem baru zahteval 40 življenj. Kljub priznanju odgovornosti in razkritju, da pristojne službe v objektu niso opravile varnostnega nadzora zadnjih pet let, je župan zavrnil pozive k odstopu. Tragedija je sprožila val ogorčenja v javnosti, saj so preiskovalci ugotovili resne pomanjkljivosti pri zagotavljanju požarne varnosti v priljubljenem zbirališču. Na novinarski konferenci je bilo poudarjeno, da lokalna administracija pod vodstvom župana nosi del krivde za pomanjkljiv nadzor nad gostinskimi obrati. Župan je izrazil globoko sožalje družinam žrtev, vendar vztraja, da bo ostal na položaju, dokler preiskava ne bo zaključena. Švicarski organi pregona so medtem sprožili obsežno preiskavo, ki bo ugotavljala kazensko odgovornost tako lastnikov bara kot tudi občinskih uradnikov, ki niso zagotovili rednih inšpekcij v zadnjem petletnem obdobju. Dogodek velja za eno najhujših nesreč v švicarskih Alpah v zadnjih desetletjih.

V severnem delu indonezijskega otoka Celebes (Sulavezi) so silovite poplave in zemeljski plazovi povzročili pravo razdejanje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 16 ljudi. Oblasti so potrdile, da je bilo v ponedeljek, 5. januarja 2026, zaradi obilnih padavin na otoku Siau poškodovanih ali uničenih več sto stanovanjskih hiš in javnih poslopij. Poleg smrtnih žrtev poročajo še o 18 poškodovanih osebah, reševalne ekipe pa s pomočjo težke mehanizacije še vedno iščejo štiri pogrešane prebivalce. Zaradi nevarnih razmer, ki jih povzročajo blato, nanosi kamenja in uničena infrastruktura, so glavne prometnice v prizadeti regiji zaprte. Do zdaj so evakuirali 444 ljudi, ki so zatočišče poiskali v lokalnih šolah in cerkvah. Guverner Severnega Celebesa, Yulius Selvanus, je poudaril, da so poplave dosegle vrhunec v obdobju deževne sezone, kar dodatno otežuje delo reševalcev na terenu. Dogodek sledi katastrofalnemu novembru, ko so cikloni na otoku Sumatra povzročili več kot tisoč žrtev, kar kaže na povečano ranljivost regije v zadnjih mesecih.

Policisti oddelka za preiskovanje kaznivih dejanj v Neapolisu in Sikiesu so v Solunu v sredo zvečer odvzeli prostost 26-letnemu tujemu državljanu. Moški je osumljen, da je svoji 21-letni nekdanji partnerki grozil z javno objavo njunih intimnih posnetkov. Po navedbah policije ji je dan pred aretacijo poslal fotografijo njunih zasebnih trenutkov in ob tem izrekel grožnjo z razkritjem vsebine javnosti. Osumljenca so policisti izsledili in mu odvzeli prostost na podlagi prijave žrtve. Incidenti, povezani s tako imenovanim maščevalnim pornografskim materialom, so v Grčiji vse pogostejši predmet policijskih obravnav, saj organi pregona krepijo nadzor nad digitalnim nasiljem in spletnim izsiljevanjem. Primer bo po zaključenem postopku predan pristojnemu tožilstvu v Solunu.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Nova javnomnenjska raziskava inštituta Ipsos, ki je bila izvedena za potrebe tiskovne agencije, je razkrila, da le tretjina prebivalcev Združenih držav Amerike podpira vojaški napad na Venezuelo z namenom odstavitve predsednika Nicolása Madura. Rezultati kažejo na precejšnjo zadržanost ameriške javnosti do neposrednega vpletanja v notranje zadeve latinskoameriške države, saj večina vprašanih ne soglaša z agresivnim pristopom Washingtona. Poleg nizke podpore samemu napadu je raziskava izpostavila tudi globoko zaskrbljenost glede dolgotrajnosti morebitnega konflikta. Kar 72 odstotkov vprašanih Američanov je izrazilo strah pred možnostjo, da bi se Washington zapletel v dolgotrajno in izčrpavajoče vojaško posredovanje v Venezueli. Ti podatki kažejo na močan odpor javnosti do scenarijev, ki spominjajo na pretekle dolgotrajne ameriške intervencije v tujini, kar bi lahko vplivalo na nadaljnje zunanjepolitične odločitve ameriške administracije glede venezuelske krize.