Predsednik grške opozicijske stranke PASOK-Kanal sprememb Nikos Andrulakis je v svoji novoletni poslanici poudaril, da bo leto 2026 za Grčijo ključno leto, ko se bodo končale vse iluzije glede gospodarskega razvoja. Po njegovih besedah se bo takrat zaključilo obdobje financiranja iz sklada za okrevanje in odpornost, kar bo državo prisililo v iskanje nove razvojne poti. Andrulakis je v nagovoru ob koncu leta 2025 pozval k velikim političnim spremembam, ki bi Grčiji omogočile stabilnejšo prihodnost. Vodja socialistov je izpostavil, da se država trenutno nahaja na razpotju, saj se bo morala kmalu soočiti z realnostjo po izteku evropskih sredstev. Kritično je ocenil trenutno politično smer in poudaril potrebo po novi strategiji, ki ne bo temeljila na začasnih finančnih prilivih. Njegove izjave nakazujejo na stopnjevanje predvolilne retorike in pripravo stranke PASOK na prevzem vodilne vloge v grškem političnem prostoru v prihajajočem obdobju.

Močno sneženje na Poljskem je v noči na torek povzročilo obsežen prometni kolaps na avtocesti S7 med Varšavo in Gdanskom, kjer so nastale kolone vozil v dolžini do 20 kilometrov. Po navedbah poljske policije je bilo več sto ljudi ujetih v svojih vozilih pri izjemno nizkih temperaturah vse do zgodnjih jutranjih ur. Težave so se začele v ponedeljek popoldne, ko so tovorna vozila zaradi spolzkega cestišča in snega obstala na vzponih v bližini mesta Olsztyn. Državni podsekretar za infrastrukturo Stanisław Bukowiec je na novinarski konferenci potrdil, da v dogodku ni bilo poškodovanih. Čeprav so se razmere do jutra stabilizirale in so vozila ponovno stekla, je sneženje povzročilo tudi manjše motnje v železniškem prometu in na nekaterih letališčih. Poljska tiskovna agencija PAP poroča, da so pristojne službe do dopoldneva uspele vzpostaviti normalno delovanje vseh prometnih povezav po državi.

V Združenem kraljestvu je meteorološka služba Met Office izdala oranžno in rumeno opozorilo zaradi snega in ledu, ki ga prinaša mrzel arktični zrak iz Skandinavije. Poročali so o snežnih plohah na severovzhodu ZDA, kjer so nekatere lokacije prejele od 2,5 do 10 cm snega. Napovedujejo močan veter in padec temperatur. V Grčiji so prvi dan novega leta zaznamovali mraz in zmrzal, s petkom pa se pričakuje dež in dvig temperatur.

Družina 19-letnega Rafaela Galifianakisa, ki je pred štiridesetimi dnevi izgubil življenje na vojaškem strelišču na Rodosu, zahteva popolno razjasnitev okoliščin njegove smrti. Odvetnik družine je v javni izjavi poudaril, da ročna bomba ni eksplodirala v Rafaelovih rokah, kar naj bi potrjevali novi dokazi v preiskavi. Po njegovih navedbah se mladenič nevarnega predmeta sploh ni dotaknil, kar postavlja pod vprašaj prvotne domneve o dogodku. Preiskava tragične nesreče se nadaljuje, medtem ko pravni zastopniki predstavljajo ključne elemente, ki bi lahko spremenili potek postopka. Družina vztraja pri iskanju odgovornosti in natančni rekonstrukciji dogodkov na poligonu, kjer je prišlo do usodne eksplozije. Primer je v Grčiji sprožil razpravo o varnostnih protokolih na vojaških vadiščih in ravnanju z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ponovil obtožbe, da so ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa bombardirale tovarno kokaina v Maracaibu v Venezueli. Petro trdi, da je bila tovarna povezana s tihotapljenjem kokaina in da jo je nadzorovala kolumbijska gverilska skupina ELN (Ejército de Liberación Nacional). Donald Trump je potrdil, da je do napada prišlo.

Ruska vojska je v sredo objavila videoposnetke in zemljevide, ki po navedbah Moskve služijo kot dokaz za ukrajinski napad z droni na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je bilo v domnevnem napadu v noči na ponedeljek uporabljenih 91 brezpilotnih letalnikov, kar je Kijev že večkrat odločno zanikal. Objavljeni posnetki prikazujejo vojaka ob razbitinah drona in načrtovano pot leta, vendar Kremelj še ni ponudil neodvisno preverljivih dokazov za svoje obtožbe. Incident je močno zamajal optimizem glede mirovnih pogajanj, ki se je pojavil po nedavnem srečanju Donalda Trumpa in Volodimirja Zelenskega na Floridi. Trump je po navedbah poročil izrazil jezo nad domnevnim napadom in se sprva postavil na stran ruskih trditev, medtem ko je visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas obtožila Rusijo, da z neutemeljenimi obtožbami namerno spodkopava mirovna prizadevanja. Ukrajinski uradniki trdijo, da gre za popolno izmišljotino Kremlja, namenjeno ustvarjanju izgovorov za nadaljnjo stopnjevanje agresije.

Grška agencija za plačila in nadzor kmetijskih pomoči (OPEKEPE) se je s 1. januarjem 2026 uradno pripojila k Neodvisni upravi za javne prihodke (AADE). S to sistemsko spremembo je AADE prevzela vse pristojnosti agencije, vključno s 624 zaposlenimi, ki so bili premeščeni na nove delovne položaje v okviru novonastale Generalne direkcije za nadzor, spodbude in plačila. Ta strateški premik je del širše reforme grškega javnega sektorja, katere cilj je izboljšati učinkovitost razdeljevanja sredstev Skupne kmetijske politike Evropske unije. Nova organizacijska struktura vključuje več specializiranih direktoratov, ki bodo bdeli nad neposrednimi plačili, programi za razvoj podeželja in tehničnimi pregledi. Po navedbah vodstva AADE bo novi model delovanja zagotovil večjo transparentnost in zanesljivost postopkov. Glavni namen reorganizacije je zagotoviti, da bodo proračunska in evropska sredstva dosegla le tiste kmetijske proizvajalce, ki so do njih dejansko upravičeni, hkrati pa odpraviti pretekle nepravilnosti in administrativne zamude pri izplačilih.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Nova pravila naj bi začela veljati s šolskim letom 2026, predlog pa bo v kratkem obravnaval francoski parlament. Ukrep vključuje dve ključni določbi: prepoved dostopa do platform za osebe pod določeno starostno mejo ter prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah, kjer se izobražujejo dijaki med 15. in 18. letom starosti. Mobilni telefoni so v francoskih osnovnih šolah že prepovedani. Predsednik Emmanuel Macron je javno podprl to reformo in izpostavil, da se oblikuje mednarodno soglasje o nujnosti zaščite mladoletnikov pred negativnimi vplivi digitalnih platform. Francija pri tem sledi zgledu Avstralije, ki je kot prva država napovedala podobne omejitve za mlajše od 16 let. Osnutek zakona bo najprej posredovan državnemu svetu v pravno presojo, nato pa se bo v začetku prihodnjega leta začela parlamentarna razprava. Cilj reforme je zmanjšati pretirano uporabo tehnologije in zaščititi duševno zdravje mladih.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru zatrdil, da bo Rusija dosegla končno zmago v vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V videoposnetku, objavljenem ob vstopu v novo leto, je Putin pohvalil delo poveljnikov in vojakov na bojišču ter izrazil neomajno prepričanje v uspeh ruskih sil. Njegovo sporočilo je bilo prežeto z bojevito retoriko, s katero je jasno nakazal, da Moskva namerava nadaljevati vojaške operacije, dokler ne doseže vseh zastavljenih ciljev. Nagovor prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih dejavnosti in stopnjevanja napadov na obeh straneh fronte. Medtem ko Kijev in zahodne prestolnice razpravljajo o možnostih za mirovna pogajanja, Putin s svojimi izjavami utrjuje položaj Rusije kot države, ki ni pripravljena na kompromise brez zagotovitve svojih strateških interesov. Sporočilo je bilo namenjeno tako domači javnosti za dvig morale kot tudi mednarodni skupnosti kot znak vztrajanja pri trenutni zunanjepolitični in vojaški usmeritvi Kremlja.

Severno poloblo je ob koncu leta 2025 zajel obsežen val arktičnega mraza, ki prinaša ekstremne zimske razmere v Veliko Britanijo, Grčijo in Združene države Amerike. V Veliki Britaniji so meteorologi izdali opozorila pred vdorom skandinavskega hladnega zraka, ki bi lahko na novoletni dan temperature spustil do -12 stopinj Celzija. Britanske zdravstvene oblasti so že aktivirale stopnjo pripravljenosti zaradi nevarnega mraza, medtem ko se na severu države in na Škotskem pripravljajo na obilne snežne padavine, ki jih prinaša območje nizkega zračnega tlaka iz Severnega morja. Podobne razmere vladajo v Grčiji, kjer se temperature ob vstopu v novo leto znižujejo za do 10 stopinj Celzija. Sneženje je že zajelo višje ležeče predele, napovedi pa kažejo, da se bodo snežne padavine do novega leta razširile tudi na nižine, vključno z okolico Aten. Močni severni vetrovi v Egejskem morju dodatno stopnjujejo občutek mraza. Medtem se v Združenih državah Amerike, zlasti v zveznih državah Alabama in Nova Mehika, spopadajo z nizkimi temperaturami in meglo, čeprav nekateri deli države pričakujejo postopno otoplitev v prvih dneh januarja. Vremenski sistemi, ki so se razvili ob koncu leta, povzročajo precejšnje težave v prometu in oskrbi z energijo na širšem območju severne poloble.

Grški organi pregona so razkrili nove podrobnosti v preiskavi umora 87-letne Eleni Papadopoulou, vdove nekdanjega ministra stranke PASOK Giannisa Papadopoulosa. Za njenega 60-letnega sina, ki je bil aretiran v luksuzni atenski četrti Kolonaki, je sodišče po zaslišanju odredilo pripor. Preiskava kaže, da je osumljenec mamo pred smrtjo fizično trpinčil, motiv za dejanje pa naj bi bilo koristoljubje oziroma prisvojitev družinskega premoženja. Po navedbah preiskovalcev se je obtoženec po umoru pripravljal na pobeg v tujino. Nove priče so potrdile, da je žrtev pred smrtjo živela v nevzdržnih razmerah in bila tarča nenehnih nasilnih izpadov svojega sina. Čeprav so dogodek iz januarja 2022 sprva obravnavali kot nesrečo s požarom, so nove forenzične analize in pričevanja privedli do prekvalifikacije kaznivega dejanja v naklepen umor. Obtoženec, ki je v preteklosti že imel stike s policijo, je pred preiskovalnim sodnikom krivdo zanikal, vendar so bili zbrani dokazi o finančnih sporih in fizičnem nasilju dovolj za odreditev pripora.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v svojem video nagovoru ob prihodu novega leta ponovno poudaril pomen doktrine "Modra domovina" (Mavi Vatan) in napovedal odločno zaščito turških interesov v Vzhodnem Sredozemlju. Erdogan je v govoru izpostavil, da Turčija pozorno spremlja naraščajoče izzive in grožnje, ki so uperjene proti interesom države ter turško-ciprskega ljudstva. Predsednik je poudaril, da Ankara ne bo dopustila uveljavljanja gotovih dejstev, kraj ali piratstva na območjih, ki jih smatra za del svoje pomorske jurisdikcije. Njegove izjave prihajajo v času stalnih napetosti glede razmejitve morskih meja in izkoriščanja energetskih virov, pri čemer doktrina Modre domovine služi kot strateški okvir za turške zahteve nad obsežnimi deli Egejskega in Sredozemskega morja. Erdoganov nastop utrjuje smer turške zunanje politike, ki temelji na asertivni zaščiti nacionalnih interesov. Čeprav je poudaril, da si država ne prizadeva za ozemeljsko širitev, njegovo opozorilo o neupoštevanju groženj nakazuje na pripravljenost Turčije na morebitne nove konflikte ali diplomatska zaostrovanja v regiji, kar neposredno vpliva na stabilnost v južnem delu Evropske unije.

Grška vlada je s 1. januarjem 2026 izvedla obsežno institucionalno reformo, s katero se je Organ za plačila in nadzor skupnostnih pomoči (OPEKEPE) uradno priključil neodvisni upravi za javne prihodke (AADE). V okviru te reorganizacije se vseh 624 obstoječih delovnih mest kmetijske agencije prenaša pod okrilje davčnega organa, kjer bo po novem deloval generalni direktorat za nadzor, pomoči in plačila. Glavni namen te združitve je centralizacija nadzora nad finančnimi tokovi in zagotavljanje, da bodo evropska ter državna sredstva prejemali le tisti subjekti, ki so do njih dejansko upravičeni. Vodja davčne uprave Georgios Pitsilis je ob tem poudaril, da reforma prinaša večjo transparentnost in strožji nadzor nad porabo proračunskega denarja. Združitev institucij je odziv na potrebo po digitalizaciji in poenotenju podatkovnih baz, kar naj bi preprečilo morebitne nepravilnosti in zmanjšalo administrativno breme pri razdeljevanju kmetijskih subvencij. Ukrep velja za enega ključnih korakov pri modernizaciji grškega javnega sektorja, s katerim želi Atene okrepiti zaupanje evropskih institucij v svoj sistem razdeljevanja sredstev skupne kmetijske politike.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Kitajski predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek države in ponovno poudaril, da bo Kitajska priključila Tajvan.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je na predvečer novega leta v palači Maksimos tradicionalno sprejel kolednike. V prazničnem vzdušju je premierju in njegovi hčerki Sofii novoletne voščilnice in pesmi zapela delegacija Združenja Liosiotov iz Ilioua. Dogodek, ki velja za pomemben del grške kulturne tradicije, so zaznamovale narodne noše, ljudski običaji in uradna voščila za prihajajoče leto. Obisk kolednikov v premierjevi rezidenci predstavlja simbolno ohranjanje kulturne dediščine v političnem vrhu države. Micotakis je ob tej priložnosti poudaril pomen tradicije, medtem ko so mediji izpostavili sproščeno vzdušje in prisotnost članov družine. Takšni dogodki služijo kot pomemben element grške mehke moči in ohranjanja nacionalne identitete v javnem diskurzu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu, ki je bil predvajan skoraj štiri leta po začetku invazije na sosednjo državo, izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini. Putin je posebej pohvalil vojake in poveljnike na bojišču ter poudaril, da država verjame v njihove uspehe. Nagovor se je odvil v času povečanih napetosti po navedbah Kremlja o domnevnem napadu z ukrajinskimi droni na Putinovo rezidenco v Valdaju, kar je ruski voditelj izpostavil v pogovoru z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Dogajanje v Rusiji je močno zasenčilo predhodni optimizem, ki se je pojavil po srečanju med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Čeprav je Trump sprva ocenil, da sta državi blizu končanja vojne, je Putin po incidentu z droni napovedal, da bo Rusija ponovno preučila svoje stališče v mirovnih pogajanjih. Zelenski je obtožbe o napadu na rezidenco kategorično zanikal in jih označil za popolnoma izmišljene, medtem ko je Trump izrazil ogorčenje nad dogodkom, kar dodatno zapleta diplomatska prizadevanja za mir.

Nekdanji grški premier Antonis Samaras je v svojem nagovoru ob prihodu leta 2026 izrazil ostro kritiko trenutne vlade in pozval k korenitim spremembam v državi. Samaras je poudaril, da domovina zahteva resnico in socialno pravičnost, ter opozoril, da se Grčija ne sme več zanašati na prazne komunikacijske strategije, laži in delitve. Po njegovih besedah je novo leto priložnost za odpravo napak preteklosti brez nadaljnjih izgovorov. V svojem sporočilu je Samaras izpostavil potrebo po ohranjanju nacionalne identitete, vrednot in korenin, medtem ko si država prizadeva za gospodarski razvoj in varnost. Pozval je k odgovornemu ravnanju in spoštovanju, ki ne vključuje ponižnosti. Njegove besede odražajo naraščajoče napetosti znotraj grškega političnega prostora, saj nekdanji premier meni, da so državljani utrujeni od trenutnega načina vodenja države in da si zaslužijo Grčijo, ki temelji na upanju in nacionalnem ponosu.

Grški vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis in minister za okolje ter energijo Stavros Papastavrou sta predstavila izčrpen pregled vladnih dosežkov v letu 2025, ki so ga zaznamovale korenite reforme in krepitev strateškega položaja države. Marinakis je v svoji analizi izpostavil zmanjšanje davčnih obremenitev, boj proti davčnim utajam ter pospešitev sodnih postopkov. Poseben poudarek je bil namenjen zunanji politiki, kjer je Grčija z zgodovinskimi sporazumi z ZDA na področju energetike in sodelovanjem s podjetjem Chevron pri raziskavah ogljikovodikov utrdila svojo vlogo ključnega energetskega vozlišča v Sredozemlju. Minister Papastavrou je podrobneje razčlenil 11 ključnih ukrepov Ministrstva za okolje in energijo, ki vključujejo vzpostavitev vertikalnega plinskega koridorja, ustanovitev novih nacionalnih morskih parkov v Egejskem morju ter projekte za zaščito gorskih območij in boj proti pomanjkanju vode. Kljub vladnemu optimizmu pa se kabinet premiera Kiriakosa Micotakisa spopada z lokalnim odporom. Komunistična partija Grčije (KKE) je v parlamentu sprožila vprašanje glede gradnje ogromnega fotonapetostnega parka v Makrirahiju, kjer se prebivalci in kmetje bojijo izgube kmetijskih površin in negativnih vplivov na lokalno gospodarstvo, kar je sprožilo tudi sodne postopke proti občini in investitorjem.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da mirovni načrt za območje Gaze, ki ga predlagajo Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ne more napredovati brez popolne razorožitve palestinskega gibanja Hamas. Netanjahu je opozoril, da organizacija še vedno razpolaga z obsežnim arzenalom, vključno z več deset tisoč avtomatskimi puškami kalašnikov, in nadzoruje stotine kilometrov podzemnih predorov, kar po njegovem mnenju predstavlja neposredno grožnjo varnosti. Izraelska stran ocenjuje, da ima Hamas kljub dolgotrajnim vojaškim operacijam še vedno približno 20.000 oboroženih pripadnikov. Netanjahu je izpostavil, da je treba Hamasu odvzeti vseh 60.000 jurišnih pušk, ki naj bi jih gibanje še vedno posedovalo. Čeprav je premier nakazal, da bi bilo treba dati priložnost drugi fazi ameriškega mirovnega načrta, ostaja skeptičen glede pripravljenosti Hamasa na prostovoljno predajo orožja in uničenje tunelske infrastrukture. Ta stališča dodatno zapletajo že tako krhka pogajanja o trajni prekinitvi ognja in prihodnji ureditvi enklave.

Politično dogajanje v Franciji in Afriki je v preteklih dneh zaznamovalo več ključnih dogodkov. V Franciji je smrt filmske ikone Brigitte Bardot sprožila nove politične delitve med vlado predsednika Emmanuela Macrona in opozicijo. Čeprav je Elizejska palača družini ponudila organizacijo nacionalne žalne slovesnosti v čast njeni umetniški zapuščini, je družina pokojne igralke to zavrnila. Namesto tega se bo prihodnji teden v Saint-Tropezu odvila kletna slovesnost, na katero predsednik Macron ni povabljen. Nasprotno pa bo na pogrebu prisotna voditeljica desničarske Nacionalne skupnosti Marine Le Pen, s katero je Bardotova v zadnjih desetletjih ohranjala tesne vezi. Spor glede načina obeležitve njene smrti odraža globoka ideološka razhajanja v državi, saj nekateri politiki na levici izpostavljajo igralkine pretekle sporne izjave kot razlog proti državnim častem. Istočasno so v Gvineji objavili izide predsedniških volitev, na katerih je po uradnih podatkih s 86,72-odstotno večino zmagal general Mamady Doumbouya. Mednarodni opazovalci in opozicija so volitve označili za parodijo demokracije, saj so bili ključni protikandidati izločeni iz procesa, poročali pa so tudi o ustrahovanju volivcev in sistematičnih goljufijah. Doumbouya, ki je oblast prevzel z vojaškim udarom leta 2021, je s tem legitimiral svojo vladavino, kljub prejšnjim obljubam, da se ne bo potegoval za politično funkcijo. Gvineja ostaja strateško pomembna zaradi nadzora nad četrtino svetovnih zalog boksita, kar državo postavlja v središče gospodarskih interesov Kitajske in Zahoda.