Nekdanji grški premier Antonis Samaras je v svojem nagovoru ob prihodu leta 2026 izrazil ostro kritiko trenutne vlade in pozval k korenitim spremembam v državi. Samaras je poudaril, da domovina zahteva resnico in socialno pravičnost, ter opozoril, da se Grčija ne sme več zanašati na prazne komunikacijske strategije, laži in delitve. Po njegovih besedah je novo leto priložnost za odpravo napak preteklosti brez nadaljnjih izgovorov. V svojem sporočilu je Samaras izpostavil potrebo po ohranjanju nacionalne identitete, vrednot in korenin, medtem ko si država prizadeva za gospodarski razvoj in varnost. Pozval je k odgovornemu ravnanju in spoštovanju, ki ne vključuje ponižnosti. Njegove besede odražajo naraščajoče napetosti znotraj grškega političnega prostora, saj nekdanji premier meni, da so državljani utrujeni od trenutnega načina vodenja države in da si zaslužijo Grčijo, ki temelji na upanju in nacionalnem ponosu.

Grški vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis in minister za okolje ter energijo Stavros Papastavrou sta predstavila izčrpen pregled vladnih dosežkov v letu 2025, ki so ga zaznamovale korenite reforme in krepitev strateškega položaja države. Marinakis je v svoji analizi izpostavil zmanjšanje davčnih obremenitev, boj proti davčnim utajam ter pospešitev sodnih postopkov. Poseben poudarek je bil namenjen zunanji politiki, kjer je Grčija z zgodovinskimi sporazumi z ZDA na področju energetike in sodelovanjem s podjetjem Chevron pri raziskavah ogljikovodikov utrdila svojo vlogo ključnega energetskega vozlišča v Sredozemlju. Minister Papastavrou je podrobneje razčlenil 11 ključnih ukrepov Ministrstva za okolje in energijo, ki vključujejo vzpostavitev vertikalnega plinskega koridorja, ustanovitev novih nacionalnih morskih parkov v Egejskem morju ter projekte za zaščito gorskih območij in boj proti pomanjkanju vode. Kljub vladnemu optimizmu pa se kabinet premiera Kiriakosa Micotakisa spopada z lokalnim odporom. Komunistična partija Grčije (KKE) je v parlamentu sprožila vprašanje glede gradnje ogromnega fotonapetostnega parka v Makrirahiju, kjer se prebivalci in kmetje bojijo izgube kmetijskih površin in negativnih vplivov na lokalno gospodarstvo, kar je sprožilo tudi sodne postopke proti občini in investitorjem.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da mirovni načrt za območje Gaze, ki ga predlagajo Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ne more napredovati brez popolne razorožitve palestinskega gibanja Hamas. Netanjahu je opozoril, da organizacija še vedno razpolaga z obsežnim arzenalom, vključno z več deset tisoč avtomatskimi puškami kalašnikov, in nadzoruje stotine kilometrov podzemnih predorov, kar po njegovem mnenju predstavlja neposredno grožnjo varnosti. Izraelska stran ocenjuje, da ima Hamas kljub dolgotrajnim vojaškim operacijam še vedno približno 20.000 oboroženih pripadnikov. Netanjahu je izpostavil, da je treba Hamasu odvzeti vseh 60.000 jurišnih pušk, ki naj bi jih gibanje še vedno posedovalo. Čeprav je premier nakazal, da bi bilo treba dati priložnost drugi fazi ameriškega mirovnega načrta, ostaja skeptičen glede pripravljenosti Hamasa na prostovoljno predajo orožja in uničenje tunelske infrastrukture. Ta stališča dodatno zapletajo že tako krhka pogajanja o trajni prekinitvi ognja in prihodnji ureditvi enklave.

Politično dogajanje v Franciji in Afriki je v preteklih dneh zaznamovalo več ključnih dogodkov. V Franciji je smrt filmske ikone Brigitte Bardot sprožila nove politične delitve med vlado predsednika Emmanuela Macrona in opozicijo. Čeprav je Elizejska palača družini ponudila organizacijo nacionalne žalne slovesnosti v čast njeni umetniški zapuščini, je družina pokojne igralke to zavrnila. Namesto tega se bo prihodnji teden v Saint-Tropezu odvila kletna slovesnost, na katero predsednik Macron ni povabljen. Nasprotno pa bo na pogrebu prisotna voditeljica desničarske Nacionalne skupnosti Marine Le Pen, s katero je Bardotova v zadnjih desetletjih ohranjala tesne vezi. Spor glede načina obeležitve njene smrti odraža globoka ideološka razhajanja v državi, saj nekateri politiki na levici izpostavljajo igralkine pretekle sporne izjave kot razlog proti državnim častem. Istočasno so v Gvineji objavili izide predsedniških volitev, na katerih je po uradnih podatkih s 86,72-odstotno večino zmagal general Mamady Doumbouya. Mednarodni opazovalci in opozicija so volitve označili za parodijo demokracije, saj so bili ključni protikandidati izločeni iz procesa, poročali pa so tudi o ustrahovanju volivcev in sistematičnih goljufijah. Doumbouya, ki je oblast prevzel z vojaškim udarom leta 2021, je s tem legitimiral svojo vladavino, kljub prejšnjim obljubam, da se ne bo potegoval za politično funkcijo. Gvineja ostaja strateško pomembna zaradi nadzora nad četrtino svetovnih zalog boksita, kar državo postavlja v središče gospodarskih interesov Kitajske in Zahoda.

Predsednik grške opozicijske stranke PASOK-Gibanje za spremembe Nikos Androulakis je v prostorih stranke v Pireju sprejel delegacijo bratovščine s Kefalonije in Itake, ki mu je ob koncu leta tradicionalno zapela novoletne kolednice. Androulakis je ob tej priložnosti izmenjal praznična darila in dobre želje z udeleženci ter v javni izjavi poudaril svoja pričakovanja za prihodnost države. Izrazil je željo, da bi bilo leto 2026 za celoten grški narod leto blaginje, stabilnosti, upanja in novih priložnosti, saj so prebivalci za seboj pustili izjemno težko obdobje gospodarskih in socialnih preizkušenj. Politični vodja je v svojem nagovoru poudaril, da si Grčija po letih varčevanja in kriz zasluži stabilno pot k razvoju, ki bo vključevala vse sloje prebivalstva. Dogodek, ki je potekal v sproščenem prazničnem vzdušju, je Androulakis izkoristil za utrjevanje vezi z lokalnimi skupnostmi in poudarjanje socialne komponente svojega političnega programa. Obisk v Pireju predstavlja nadaljevanje njegovih prazničnih aktivnosti, s katerimi želi PASOK predstaviti kot ključno alternativo trenutni oblasti v pričakovanju prihodnjih političnih izzivov v letu 2026.

Nekdanji poslanec in vodilni član prepovedane stranke Zlata zarja Ilias Kasidiaris je med petdnevnim dopustom iz zapora Domokos obiskal protestno blokado kmetov. Kasidiaris, ki prestaja večletno zaporno kazen zaradi vodenja hudodelske združbe, je videoposnetek obiska objavil na svojem profilu na družbenem omrežju X. Ob prihodu na lokacijo so ga prisotni kmetje sprejeli z objemi in aplavzom, sam pa je poudaril, da boj nadaljuje tudi med kratkotrajnimi izhodi na prostost. Kasidiaris je v izjavi za javnost izrazil podporo kmečkemu gibanju in zapisal, da ostaja »vedno ob strani kmetom«. Njegov obisk na blokadah je bil del širših prizadevanj kmetijskega sektorja v Grčiji, ki se spopada z visokimi stroški pridelave in spremembami v evropski kmetijski politiki. Prisotnost obsojenega politika na javnih shodih je sprožila različne odzive v grški javnosti, saj Kasidiaris kljub zaporni kazni ohranja določen vpliv v radikalnih političnih krogih.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 pozval evropske države, naj odločneje uveljavljajo svoje interese za zagotovitev miru in blaginje na celini. Merz, ki je vodenje nemške vlade prevzel maja lani, je poudaril, da se Evropa spopada z resnimi izzivi, vključno z rusko agresijo, naraščajočim svetovnim protekcionizmom in spreminjajočimi se odnosi z Združenimi državami Amerike. Po njegovih besedah vojna v neposredni bližini predstavlja neposredno grožnjo svobodi in varnosti, saj je ruska agresija del širšega načrta proti celotni Evropi. Kancler je izpostavil, da se Nemčija vsakodnevno spopada s sabotažami, vohunjenjem in kibernetskimi napadi. Ob tem je opozoril na gospodarsko ranljivost celine zaradi odvisnosti od uvoza surovin, ki se po njegovem mnenju uporablja kot politično orodje. Berlin je od leta 2023 znatno povečal izdatke za obrambo, s čimer želi Nemčija prevzeti vodilno vlogo pri krepitvi evropske obrambne avtonomije in nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo.

Mestna občina Atene je zaradi napovedanih izrazito nizkih temperatur in zmrzali uvedla izredne ukrepe za zaščito ranljivih skupin prebivalstva. Od torka, 30. decembra, so v grški prestolnici v stanju pripravljenosti vse pristojne službe, vključno z Nacionalno organizacijo za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti (EOPAE). Za tiste, ki bivajo na ulicah, so oblasti odprle ogrevane prostore, med drugim v klubu prijateljstva Agios Eleftherios in v večnamenskem centru za brezdomce, kjer so zagotovljeni bivanje, prehrana in osnovna oskrba. Posebne terenske ekipe za delo na ulicah (Street Work) neprekinjeno patruljirajo po mestu in brezdomcem razdeljujejo tople napitke, prigrizke, oblačila ter odeje. Hkrati nudijo informacije in pomoč pri prevozu v varna zavetišča. Nacionalna organizacija EOPAE je dodatno aktivirala svoje centre in mobilne enote, ki so posebej osredotočene na pomoč odvisnikom od psihoaktivnih snovi, ki živijo v neprimernih razmerah. Mestne oblasti so vzpostavile tudi 24-urno telefonsko linijo in elektronski naslov za prijavo lokacij, kjer se nahajajo osebe, ki potrebujejo nujno pomoč zaradi mraza.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je potrdil, da so Združene države Amerike bombardirale tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil prvi ameriški kopenski napad na venezuelski obali, vendar ni navedel natančne lokacije.

V Grčiji se je v sredo, 31. decembra 2025, iztekla zadnja priložnost za plačilo letnih dajatev za motorna vozila za leto 2026 brez dodatnih obremenitev. Grška neodvisna uprava za javne prihodke (AADE) je opozorila, da ne bo prišlo do nobenega podaljšanja roka, kar pomeni, da so morali vsi lastniki vozil svoje obveznosti poravnati preko platforme myCAR ali bančnih storitev do 23. ure. Do zadnjega dne je svoje obveznosti izpolnilo približno 4,8 milijona lastnikov, medtem ko je bilo pred iztekom roka še približno 700.000 vozil s neporavnanimi dolgovi. Zamudnike čakajo visoke stopnjevane globe, ki se začnejo pri 25-odstotnem pribitku, če je plačilo izvedeno v januarju. V primeru plačila v februarju se pribitek povzpne na 50 odstotkov, od marca dalje pa morajo lastniki plačati dvojni znesek prvotne dajatve oziroma 100-odstotno globo. Najnižja možna kazen znaša 30 evrov. Za tiste, ki svojih vozil v letu 2026 ne nameravajo uporabljati, je bila do polnoči na voljo možnost elektronske oddaje registrskih tablic preko iste spletne platforme, s čimer so se izognili plačilu dajatve. Poleg cestnih pristojbin so se danes iztekli tudi roki za druge davčne obveznosti in oddajo dokumentacije v sklopu zaključka proračunskega leta.

V Atenah so ob prihajajočem silvestrovem, 31. decembra 2025, uveljavili prilagojen urnik javnega potniškega prometa, ki predvideva predčasen zaključek voženj. Upravljavec atenskega mestnega prometa STASY je sporočil, da se bodo zadnje vožnje na vseh treh linijah podzemne železnice in tramvaja izvedle med 21.40 in 23.00 uro. Središče mesta, vključno s ključnimi postajami, kot je Syntagma, bo zadnje povezave v vse smeri ponudilo ob 23.03. Podobne omejitve veljajo tudi za avtobusni in trolejbusni promet, saj so se vozila z mestnih ulic začela umikati že po 22. uri. Ukrep je del ustaljene prakse, ki zaposlenim v javnem prevozu omogoča praznovanje novega leta, potnike pa so pozvali k predčasnemu načrtovanju poti. Omejitve v prestolnici sledijo podobnim napovedim v drugih večjih grških mestih, s čimer se javna infrastruktura prilagaja prazničnemu utripu v državi.

Evropska unija je uradno pozvala iranske oblasti k takojšnji izpustitvi vseh zaprtih zagovornikov človekovih pravic, med katerimi je posebej izpostavila lanskoletno dobitnico Nobelove nagrade za mir Narges Mohamadi. V izjavi, ki jo je v imenu unije podpisala visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas, je EU izrazila globoko zaskrbljenost nad sistematičnim zapiranjem posameznikov, s katerimi želi iranski režim utišati kritične glasove v državi. Triindvajsetletna Mohamadijeva, ki je bila zaradi svojega boja za pravice žensk in demokracijo večkrat zaprta že od študentskih let, ostaja simbol odpora proti represiji. Poziv prihaja v času zaostrenih mednarodnih odnosov in stalnih opozoril zahodnih držav glede kršitev temeljnih svoboščin v Iranu. Evropska unija poudarja, da je svoboda izražanja in delovanje civilne družbe ključno za stabilnost, medtem ko Iran nadaljuje z uporabo kazenskega sistema za pregon aktivistov. Kallasova je v izjavi izpostavila, da so razmere v iranskih zaporih alarmantne in da mednarodna skupnost ne bo spregledala ravnanj Teherana proti lastnim državljanom. Primer Mohamadijeve ostaja v središču diplomatskih prizadevanj Bruslja za izboljšanje stanja človekovih pravic v regiji.

Predsednik Grčije Konstantinos Tasulas je poslušal novoletne voščilnice različnih skupin v Predsedniški palači, vključno z godbo oboroženih sil in predsedniško gardo. Njegovo novoletno sporočilo naj bi vsebovalo citate grških Nobelovih nagrajencev, kot sta Georgios Seferis in Odiseas Elytis, ter glasbenikov Mikisa Theodorakisa in Dionisisa Savopulosa. Maksimos Harakopulos, poslanec Nove Demokracije, je sprejel novoletne voščilnice od otrok in izrazil optimizem za prihajajoče leto. Pripadniki Komunistične mladine Grčije (KNE) so po vsej državi peli bojevniške novoletne pesmi.

V Grčiji se je v sredo, 31. decembra, iztekel uradni rok za plačilo letnih dajatev za uporabo motornih vozil za leto 2026. Grško ministrstvo za finance je pred tem jasno poudarilo, da podaljšanja roka ne bo, kar predstavlja odmik od pretekle prakse, ko so bili roki pogosto podaljšani za nekaj dni ali tednov. Lastniki vozil, ki obveznosti niso poravnali pravočasno, bodo morali plačati visoke globe, ki se v nekaterih primerih lahko povzpnejo do zneska v višini dvojne vrednosti same dajatve. Postopek plačila je potekal prek digitalne platforme, kjer so lastniki lahko pridobili QR kodo za poravnavo obveznosti na bankah ali prek spletnih bank. Tisti, ki svojih vozil ne nameravajo uporabljati v prihodnjem letu, so morali do istega datuma na platformi oddati vlogo za digitalno odjavo vozila iz prometa. Strogi ukrepi so del širših prizadevanj grške vlade za večjo disciplino pri pobiranju javnih dajatev in zmanjšanje proračunskega primanjkljaja.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prek družbenega omrežja X sporočil, da so ameriške zračne sile v obalnem mestu Maracaibo v Venezueli bombardirale laboratorij za predelavo kokaina. Po navedbah Petra so Združene države Amerike ciljale tovarno, v kateri naj bi kokovo pasto mešali za končno proizvodnjo prepovedane droge. Objava je sledila izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je dan prej potrdil, da so ZDA izvedle napad na območje za privezovanje plovil v Venezueli, ki so jih uporabljali za transport narkotikov. Operacija predstavlja oster zasuk v ameriški zunanji politiki do regije pod Trumpovo administracijo, ki se je odločila za neposredne vojaške ukrepe proti infrastrukturi narkokartelov na ozemlju sosednje države. Čeprav sprva ni bilo povsem jasno, ali se Petro in Trump sklicujeta na isto lokacijo, njuni izjavi potrjujeta intenziviranje ameriških operacij v Venezueli. Ta poteza je tesno povezana z odločitvijo Washingtona, da prekliče prejšnja dovoljenja za delovanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron, v tej državi, kar dodatno zaostruje odnose z vlado v Caracasu.

Obsežen zimski vremenski sistem, ki ga zaznamujejo ekstremno nizke temperature, močan veter in obilno sneženje, je ob koncu leta 2025 in vstopu v leto 2026 zajel velike dele Združenih držav Amerike, Velike Britanije in jugovzhodne Evrope, vključno z Grčijo. V osrednjem delu ZDA je t. i. bombni ciklon povzročil obsežne izpade električne energije za več kot 150.000 odjemalcev, predvsem v Michiganu, ter prinesel nevarne vetrove s hitrostjo do 120 km/h. V Chicagu in na Srednjem zahodu so temperature v nekaj urah padle za skoraj 30 stopinj Celzija, kar je povzročilo kaos v prometu in ohromilo oskrbo. Podobno ekstremne razmere so doletele Veliko Britanijo, kjer je britanska meteorološka služba izdala rumena opozorila zaradi snega in ledu. Arktični zračni masiv, ki se pomika iznad Skandinavije, naj bi v nekaterih delih Škotske prinesel do 20 centimetrov snega, temperature pa bi se lahko spustile do -12 stopinj Celzija. V Grčiji meteorologi opozarjajo na nenaden vdor polarnega zraka, ki bi lahko prinesel sneg celo v nižje ležeče predele Aten in na otoke v Egejskem morju, kar je za to regijo redek pojav. Skupno vsem prizadetim območjem je, da bo vstop v novo leto zaznamovan z mrazom, ki predstavlja resno nevarnost za zdravje in infrastrukturo.

Predsednik Južnega Sudana Salva Kiir je sporočil, da je naftno polje Heglig, ki predstavlja ključno infrastrukturo za proizvodnjo in predelavo nafte v državi, ponovno pričelo z obratovanjem. Odločitev o vnovičnem zagonu je sledila obdobju nestabilnosti, ko so območje zasedle sudanske paravojaške sile za hitro podporo (RSF). Te sile so od aprila 2023 vpletene v oborožen spopad s sudansko vojsko, zasedba polja Heglig pa je resno ogrozila izvozni potencial Južnega Sudana, ki je življenjsko odvisen od prihodkov iz prodaje energentov preko naftovoda do Port Sudana. Čeprav so se tehnične ekipe vrnile na delo, poročila kažejo na neuspeh pogajanj med Južnim Sudanom in vojaškimi oblastmi v Sudanu glede delitve prihodkov od prodaje nafte. Istočasno se je v Argentini zgodil velik politični pretres, saj je vlada pod vodstvom predsednika Javierja Mileia razpustila državno agencijo za invalide (ANDIS). Ukrep je bil uveden po razkritju korupcijskega škandala, v katerega naj bi bila vpletena predsednikova sestra in tesna sodelavka Karina Milei. Revizija agencije je razkrila tisoče primerov neupravičenega prejemanja pomoči, javnost pa so pretresli posnetki, v katerih nekdanji direktor agencije Diego Spagnuolo trdi, da si je Karina Milei prisvajala triodstotni delež pri nabavah farmacevtskih izdelkov. Agencija, ki skrbi za več kot tri milijone upravičencev, bo po novem pod neposrednim nadzorom ministrstva za zdravje.

V ruskem napadu z brezpilotnimi letalniki na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa so bili v noči na sredo ranjeni štirje ljudje, med njimi trije otroci. Po navedbah načelnika mestne vojaške uprave Serhija Lisaka so poškodbe utrpeli sedemmesečni dojenček ter otroka, stara osem in 14 let, medtem ko je 42-letni moški v kritičnem stanju. Napad je povzročil precejšnjo škodo na stanovanjskih objektih in energetski infrastrukturi, kar je potrdil tudi načelnik regionalne vojaške uprave Oleh Kiper. Zaradi zadetkov je na več lokacijah izbruhnil požar, ki so ga gasilci poskušali obvladati v zgodnjih jutranjih urah. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti med Kijevom in Moskvo, kljub nedavnim navedbam o napredku v pogajanjih za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Rusija je svoja dejanja opravičevala z obtožbami o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina, kar pa je uradni Kijev odločno zavrnil kot neutemeljeno. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem napovedal nova diplomatska srečanja z zaveznicami v Franciji, kjer bodo razpravljali o nadaljnji vojaški pomoči državi, ki se še naprej spopada z uničujočimi posledicami ruske agresije.

Grški koncesionarji avtocest so napovedali povišanje cen cestnin, ki bo stopilo v veljavo 1. januarja 2026. Podražitev bo zajela ključne avtocestne odseke v zahodni Grčiji, vključno s povezavami med Atenami, Patrasom in Janino ter mostom Rio-Antirrio. Po navedbah upravljavca Olympia Odos se bo potovanje z osebnim avtomobilom na relaciji Patras–Elevsina podražilo s trenutnih 13,30 evra na 13,80 evra. Nove cene bodo veljale na čelnih in stranskih cestninskih postajah na avtocestah Patras–Korint–Elevsina, Patras–Pirgos, Antirrio–Janina ter Korint–Tripoli–Kalamata. Poleg osebnih vozil se bodo cene prilagodile tudi za motorna kolesa, tovorna vozila in avtobuse. Na cestninski postaji Rio bo cena za osebna vozila znašala 2,70 evra, medtem ko bodo težja tovorna vozila s štirimi ali več osmi plačevala 9,50 evra. Povišanje stroškov transporta je del rednih prilagoditev cenovnih politikov koncesionarjev v skladu z inflacijskimi kazalniki in stroški vzdrževanja infrastrukture.

Ukrajinske oborožene sile so v nočnih in jutranjih urah izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na kritično energetsko infrastrukturo v Rusiji, kar je povzročilo obsežne izpade električne energije in poškodbe na energetskih objektih. V regiji Krasnodar so droni zadeli pristaniško infrastrukturo in plinovod v mestu Tuapse ob Črnem morju, kjer je izbruhnilo več požarov v tamkajšnji rafineriji nafte. Po navedbah ruskih oblasti v napadu na obalno območje ni bilo poročil o smrtnih žrtvah, so pa na teren napotili reševalne ekipe za nujna popravila. Istočasno se je z resnimi težavami v oskrbi z energijo srečalo več kot 100.000 prebivalcev v okolici Moskve. Požar na razdelilni postaji v okraju Ramenskoje je povzročil prekinitev dobave elektrike, medtem ko so o podobnih težavah poročali tudi iz naselij Žukovski in Litkarina. Čeprav so ruske oblasti požar na kabelski mreži uradno pripisale tehničnim težavam, so obenem potrdile, da so v tistem času nad regijo sestrelile osem dronov, od katerih so bili trije namenjeni neposredno proti prestolnici. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da so skupno v štirih urah nevtralizirali več kot 100 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, predvsem nad regijo Brjansk, zaradi varnostnih razlogov pa so bila začasno zaprta vsa moskovska letališča.