Grški predsednik vlade Kiriakos Mitsotakis je danes obiskal gradbišče novega nogometnega stadiona kluba Panathinaikos v atenski četrti Votanikos. V spremstvu župana Aten Harisa Dukasa in predsednika nogometnega kluba Giannisa Alafouzosa si je premier ogledal potek del na objektu, kjer so že namestili prve dele tribun. Mitsotakis je ob tem izrazil zadovoljstvo nad napredkom projekta in poudaril, da se nekdanje sanje o sodobnem športnem objektu zdaj spreminjajo v resničnost. Projekt, ki velja za enega največjih infrastrukturnih posegov v grški prestolnici, vključuje ne le sodoben stadion s kapaciteto približno 40.000 gledalcev, temveč tudi celovito urbanistično prenovo območja Votanikos. Premier se je podrobno seznanil s časovnico dokončanja del, ki naj bi klubu po desetletjih čakanja zagotovila nov dom. Gradnja stadiona predstavlja ključni del t. i. dvojne regeneracije Aten, ki bo športne dejavnosti kluba preselila s starega stadiona na Apostolos Nikolaidis na novo, modernejšo lokacijo.

Skupina zahodnih držav, vključno z Veliko Britanijo, Kanado in Francijo, je v skupni izjavi izrazila globoko zaskrbljenost zaradi ponovnega poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi, ki so jih označile za katastrofalne. Države so Izrael pozvale k nujnemu ukrepanju, vključno z odpravo omejitev za uvoz medicinskih pripomočkov in opreme za zatočišča ter zagotavljanjem neoviranega dela Združenih narodov in nevladnih organizacij. Izrael so pozvali k odprtju mejnih prehodov za povečanje dotoka pomoči. Istočasno je Izrael napovedal stroge ukrepe proti nevladnim organizacijam, ki delujejo v Gazi. Organizacijam, ki do določenega roka ne bodo predložile seznamov svojih palestinskih uslužbencev, grozi preklic delovnih dovoljenj z letom 2026. Izraelsko ministrstvo za diasporo je ob tem neposredno obtožilo organizacijo Zdravniki brez meja (MSF), da zaposluje osebe, povezane s terorističnimi skupinami, kot je palestinski Islamski džihad. Ti napetosti se pojavljajo kljub dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil dosežen po dveh letih intenzivnih vojaških operacij.

Ukrajinski predsednik Zelenski je razkril, da je s takratnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom razpravljal o možnosti namestitve ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Medtem pa je ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, izrazil dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco.

Turčija se je po letalski nesreči v bližini Ankare, v kateri je umrl načelnik generalštaba libijskih oboroženih sil general Mohamed al Hadad, uradno obrnila na Nemčijo za tehnično pomoč. Turške oblasti so nemški zvezni urad za preiskovanje letalskih nesreč (BFU) zaprosile za dekodiranje podatkov iz črne skrinjice letala tipa Falcon 50. V nesreči je poleg generala al Hadada življenje izgubilo še sedem oseb, vključno s štirimi svetovalci in tremi člani posadke. Turški preiskovalci so črno skrinjico našli na polju v bližini kraja strmoglavljenja, po prvih ocenah pa naj bi nesrečo povzročila okvara na električnem sistemu letala. Nemški urad BFU je potrdil prejem prošnje in od turških kolegov že zahteval fotografije snemalnikov podatkov, da bi ocenili možnost uspešne ekstrakcije informacij. Ankara se je za vključitev Nemčije odločila z namenom zagotavljanja nevtralne in strokovne preiskave incidenta. Če bodo v Nemčiji ocenili, da so podatki berljivi, bodo snemalnike prepeljali v njihove laboratorije na analizo, rezultate pa nato posredovali turški preiskovalni komisiji, ki vodi uradni postopek ugotavljanja vzrokov tragedije.

Grška neodvisna agencija za javne prihodke (AADE) je danes na bančne račune 39.330 upravičencev nakazala dodatnih 8,9 milijona evrov povračil najemnin. Izplačila so namenjena tistim posameznikom, ki novembra niso prejeli pravilnih zneskov zaradi napak pri posredovanju podatkov o bančnih računih ali nepopolnih davčnih napovedi. Upravičenci so v preteklem obdobju ustrezno dopolnili svoje vloge in sporočili pravilne številke IBAN, kar je omogočilo izvedbo transakcij. Kljub zadnjemu valu izplačil pa po podatkih ministrstva za narodno gospodarstvo in finance ter agencije AADE približno 24.000 upravičencev še vedno ostaja brez pripadajočih sredstev. Razlog za zastoj je odsotnost veljavnih podatkov o bančnih računih v uradnih evidencah, zato pristojni organi pozivajo preostale državljane k oddaji potrebnih informacij za dokončanje postopka povračil.

Grške oblasti so zaradi načrtovanih novoletnih praznovanj v središču Aten uvedle obsežne in začasne prometne omejitve. Poseben prometni režim, ki ga je napovedala prometna policija, bo veljal na območju trga Sintagma in parka Pedion tou Areos. Omejitve se bodo začele izvajati na silvestrovo, 31. decembra 2025, ob 20. uri in bodo trajale do zaključka prireditev na prvi dan novega leta, 1. januarja 2026. Ukrep vključuje postopno in popolno zaporo prometa na ključnih prometnicah, med drugim na avenijah Vasilissis Sofias, Amalias in Syngrou ter na ulicah Stadiou in Filellinon. Prometna policija je voznike pozvala, naj se zaradi preprečevanja dodatnih zastojev izogibajo navedenim odsekom in dosledno upoštevajo navodila policistov na terenu. Zaprt bo tudi celoten predel okoli trga Sintagma, kjer tradicionalno potekajo osrednje proslave. Gre za rutinski varnostni in logistični ukrep, ki se v grški prestolnici izvaja ob večjih javnih prireditvah z namenom zagotavljanja varnosti udeležencev in nemotenega poteka prazničnega programa.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ostro obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, označil ga je za nezakonito dejanje in kršitev mednarodnega prava. Somalijski predsednik Hasan Šeik Mohamud se je strinjal z Erdoganom in potezo Izraela označil za 'nezakonito agresijo'.

Ruski državni mediji so poročali, da je zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da so ukrajinske oborožene sile napadle uradno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski regiji. Kremelj je dejal, da je bil domnevni ukrajinski napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina teroristično dejanje, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Kremelj je sporočil, da bo Putinovo lokacijo v prihodnje ohranil skrivno.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Istanbulu ostro obsodil odločitev Izraela o uradnem priznanju samooklicane Republike Somaliland. Po srečanju s somalijskim predsednikom Hassanom Sheikhom Mohamudom je Erdogan dejanje označil za nezakonit in nesprejemljiv korak, ki po njegovem mnenju ogroža stabilnost Afriškega roga. Turški voditelj je Izrael obtožil, da poskuša v regijo vnesti destabilizacijo, medtem ko Turčija krepi svoje strateške vezi z osrednjo vlado v Mogadišu. Ob robu političnih kritik je Erdogan napovedal tudi poglobitev gospodarskega sodelovanja s Somalijo, predvsem na področju energetike. Turčija načrtuje, da bo leta 2026 v skladu z bilateralnim dogovorom začela vrtanje za pridobivanje energije v somalijskih teritorialnih vodah. V ta namen bo turška flota okrepljena z dvema novima ladjama za raziskovalno vrtanje, kar potrjuje dolgoročno prisotnost Ankare v tem delu Afrike in njen vpliv na regionalno geopolitiko.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je med srečanjem s somalijskim kolegom Hasanom Šejkom Mohamudom v Carigradu ostro obsodil odločitev Izraela o priznanju neodvisnosti Somalilanda. Erdogan je potezo označil za nezakonito in nesprejemljivo ter opozoril, da bi takšno dejanje lahko resno destabiliziralo širšo regijo Afriškega roga. Poudaril je pomen ohranjanja ozemeljske celovitosti in enotnosti Somalije, ki Somaliland obravnava kot del svojega ozemlja. Ob robu diplomatskih pogovorov je turški predsednik napovedal tudi okrepitev gospodarskega in energetskega sodelovanja med Ankaro in Mogadišem. Turčija načrtuje, da bo leta 2026 začela izvajati naftne in plinske vrtine v morju ob somalijski obali. Ta poteza utrjuje turški vpliv v strateško pomembnem delu Indijskega oceana, kjer Ankara že vrsto let deluje kot ključna zaveznica somalijskih oblasti pri izgradnji državne infrastrukture in varnostnih sil.

Grški organi pregona so tri leta po smrti 87-letne Eleni Papadopoulou, vdove nekdanjega ministra stranke PASOK Giannisa Papadopoulosa, primer prekvalificirali v umor. Tragični dogodek iz januarja 2022, ki so ga sprva obravnavali kot nesrečo v požaru na njenem domu v atenskem predelu Kolonaki, je dobil dramatičen preobrat po razkritju novih forenzičnih dokazov. Policija je na podlagi ugotovitev, da je bila žrtev pred požarom omamljena s prevelikim odmerkom pomirjeval, odvzela prostost njenemu 60-letnemu sinu. Preiskovalci sumijo, da je bil motiv za dejanje finančne narave, požar pa naj bi bil podtaknjen z namenom prikritja sledi kaznivega dejanja. Osumljeni sin se je pred preiskovalnim sodnikom že začel zagovarjati glede obtožb o naklepnem umoru. Primer je v grški javnosti sprožil veliko zanimanja zaradi ugleda družine pokojnega ministra in brutalnosti domnevnega dejanja, ki je bilo več let skrito pod pretvezo nesreče.

Ameriška veleposlanica v Atenah Kimberly Guilfoyle je v novoletnem sporočilu izpostavila izjemno moč odnosov med Grčijo in Združenimi državami Amerike. V objavi na družbenem omrežju X je poudarila, da zavezništvo med državama še nikoli ni bilo močnejše, ter izrazila pričakovanje, da bo leto 2026 prineslo še tesnejše sodelovanje na podlagi skupnih demokratičnih vrednot, kot so svoboda, neodvisnost in priložnosti. Guilfoyle je leto 2026 označila za leto praznovanja in prenovljene zaveze k strateškemu partnerstvu. Po njenih navedbah so rezultati sodelovanja med Atenami in Washingtonom impresivni, pri čemer si bo diplomatsko predstavništvo prizadevalo, da bi zavezništvo v prihodnjem letu blestelo še močneje. Sporočilo je bilo naslovljeno na vse partnerje v obeh državah, veleposlanica pa je ob tem zaželela srečno novo leto in pozvala k aktivnemu oblikovanju prihodnosti odnosov.

Grški državni svet, ki opravlja funkcijo najvišjega upravnega sodišča v državi, je s sodbo številka 2196/2025 odločil, da so enostranska zvišanja premij v zasebnih zdravstvenih zavarovanjih zakonita pod določenimi pogoji. Sodišče je pojasnilo, da zavarovalnice lahko prilagajajo cene premij z namenom zagotavljanja vzdržnosti pogodb skozi celotno obdobje njihovega trajanja, vendar morajo pri tem dosledno upoštevati pravice zavarovancev do informiranosti. Odločitev vzpostavlja pravni okvir, ki zavarovalnicam omogoča spremembe cen, hkrati pa postavlja jasne meje glede preglednosti pogojev. Skladno s sodbo morajo biti merila za zvišanje premij v pogodbah navedena na jasen in razumljiv način, tako da lahko povprečen zavarovanec predvidi morebitne finančne posledice. Čeprav lahko izračuni temeljijo na notranjih tehnično-ekonomskih podatkih podjetja ali stroških zdravstvenih storitev, ki niso javno dostopni, mora zavarovalnica zagotoviti vse potrebne informacije za preverljivost takšnih odločitev. S tem je sodišče potrdilo prakso, ki so jo nekatera nižja sodišča že dopuščala, a hkrati okrepilo varovalke za potrošnike v primerih, ko so pogodbeni pogoji nejasni ali zavajajoči.

Mestna občina Atene je v pričakovanju izrazitega padca temperatur in močnega mraza, ki se v prihodnjih 24 urah obeta v grški prestolnici, uvedla izredne varnostne ukrepe. Od torka, 30. decembra 2025, od 20. ure dalje so mestne oblasti v stanju pripravljenosti, da bi zaščitile najbolj ranljive skupine prebivalstva, predvsem brezdomce. V okviru teh prizadevanj so odprli ogrevane prostore v Klubu prijateljstva Agios Eleftherios, kjer so ljudem na voljo varna namestitev, hrana in osnovna oskrba. Poleg vzpostavitve toplih zavetišč so na terenu aktivirane ekipe za ulično delo, ki bodo neprekinjeno krožile po mestu. Te skupine bodo posameznikom, ki ne želijo ali ne morejo v zavetišča, razdeljevale tople napitke, prigrizke, oblačila in odeje. Občina je vzpostavila tudi 24-urno telefonsko linijo in posebno e-poštno storitev, preko katerih lahko občani poročajo o lokacijah oseb, ki potrebujejo nujno pomoč zaradi ekstremnih vremenskih razmer. Večnamenski center za brezdomce prav tako ostaja odprt za vse, ki potrebujejo dolgotrajnejšo oskrbo.

Grška neodvisna agencija za javne prihodke (AADE) je organe javnega sektorja opomnila na obvezno registracijo in posodobitev podatkov v digitalnem registru za oddajo letnih evidenc prihodkov. Digitalna aplikacija bo za uporabnike na voljo od 31. decembra 2024, medtem ko se rok za oddajo podatkov začne 1. januarja 2025. Ukrep je namenjen sistematizaciji davčnih podatkov in zagotavljanju preglednosti nad prihodki v javnem sektorju. Subjekti, ki se ne bodo pravočasno registrirali ali posodobili svojih podatkov, se bodo soočili s strožjimi kazenskimi ukrepi. Po navedbah davčne uprave je za odgovorne osebe v institucijah, ki ne bodo izpolnile te zakonske dolžnosti, predvidena globa v višini 2.500 evrov. Ta poteza je del širših prizadevanj Grčije za digitalizacijo davčne administracije in preprečevanje davčnih utaj, kar ostaja ena ključnih prednostnih nalog tamkajšnjega finančnega ministrstva.

V severozahodnem delu Italije se je v torek dopoldne zgodila huda nesreča na žičniškem sistemu Macugnaga, ki vodi na vrh Monte Moro. Do incidenta je prišlo, ko je gondolska kabina s 15 potniki v zgornjo postajo pripeljala s preveliko hitrostjo in trčila v steno objekta. Zaradi silovitega udarca se je kabina odbila nazaj po žici in trčila v drugo kabino, ki se je premikala v nasprotno smer. V nesreči so bili poškodovani trije potniki v prvi kabini in upravljavec v drugi, vendar nihče ni v smrtni nevarnosti. Zaradi trka se je celoten žičniški sistem samodejno zaustavil, kar je povzročilo, da je na nadmorski višini 2800 metrov ostalo ujetih 99 ljudi, med njimi 94 turistov z otroki in pet zaposlenih. Reševalne službe so nemudoma sprožile obsežno evakuacijsko akcijo, pri kateri so ujetnike z gore na varno prepeljali s helikopterji. Italijanski organi so že sprožili preiskavo, s katero bodo ugotovili natančen vzrok za odpoved zavornega sistema oziroma preveliko hitrost gondole ob vstopu v postajo.

Grški kmetje, ki že več kot mesec dni vztrajajo na cestnih blokadah po vsej državi, so za nedeljo, 4. januarja 2026, ob 12. uri v Malgari napovedali obsežno vsesplošno konferenco. Namen srečanja je uskladitev prihodnjih dejavnosti in določitev strategije za nadaljevanje protestov, ki se neprekinjeno odvijajo že 36 dni. Predstavniki kmetov so ob napovedi poudarili svojo odločnost in izjavili, da se ne bodo umaknili, dokler ne dosežejo svojih ciljev. Na srečanju bodo kmetijski sindikati in organizatorji blokad iz celotne Grčije razpravljali o stopnjevanju pritiska na vlado. Trenutno stanje v kmetijskem sektorju je po njihovih navedbah nevzdržno, zato pričakujejo, da bo konferenca prinesla konkretne načrte za nadaljnje mobilizacije, vključno z morebitnimi novimi zaporami ključnih prometnic. Protestniki poudarjajo, da gre za boj za preživetje panoge, pri čemer ostajajo enotni v svojih zahtevah po izboljšanju delovnih pogojev in finančne podpore.

Grško javno podjetje za oskrbo z vodo in odvajanje odpadnih voda EYDAP je predstavilo obsežen strateški načrt investicij v višini 2,5 milijarde evrov, s katerim želi zaščititi regijo Atika pred akutnim pomanjkanjem pitne vode. Regija se sooča z najhujšo vodno krizo v zadnjih tridesetih letih, saj so ravni v rezervoarjih padle na kritično nizko raven. Desetletni program predvideva izgradnjo nove infrastrukture, posodobitev obstoječih sistemov za boljše upravljanje in ponovno uporabo vode ter zamenjavo več sto kilometrov dotrajanih cevovodov za zmanjšanje izgub v omrežju. Regulatorni organ za odpadke, energijo in vodo (RAEEY) je v okviru zagotavljanja finančnih sredstev za te nujne posege potrdil prilagoditev tarif, ki bodo stopile v veljavo 1. januarja 2026. Kljub podražitvam EYDAP poudarja, da njihove storitve ostajajo med najcenejšimi v Grčiji. Naložbe bodo usmerjene tudi v izboljšanje spremljanja omrežja za takojšnje odkrivanje puščanj in spodbujanje krožnega gospodarstva z uporabo reciklirane vode pri neindustrijskih porabnikih, s čimer želijo dolgoročno stabilizirati oskrbo glavnega mesta in okolice.

Grško ministrstvo za pomorstvo in otoško politiko je odobrilo sredstva za nadgradnjo in obnovo ključne pristaniške infrastrukture na otokih Speces in Zakintos v skupni vrednosti 3,76 milijona evrov. Glavni del investicije, vreden 2,63 milijona evrov, je namenjen posodobitvi starega pristanišča na otoku Speces, kjer načrtujejo razširitev obstoječih pomolov in gradnjo novih objektov za izboljšanje funkcionalnosti pristanišča. Na otoku Zakintos bo izveden projekt poglabljanja morskega dna v pristanišču, za kar bo namenjenih 1,13 milijona evrov. Dela, ki jih bo financiral lokalni pristaniški sklad, so ključna za zagotavljanje varnega in nemotenega pomorskega prometa. Minister za pomorstvo Vasilis Kikilias je ob tem poudaril, da so te naložbe del širšega načrta za izboljšanje varnosti in operativne zmogljivosti grških otokov, hkrati pa neposredno naslavljajo potrebe lokalnih skupnosti in obalne plovbe.

Pristojne službe v grški regiji Atika so med poostrenim nadzorom prazničnega trga zasegle 12 ton neustreznih izdelkov, ki niso izpolnjevali higienskih in kakovostnih standardov. Inšpekcijski nadzor, ki ga je odredil guverner Nikos Hardalias, je bil usmerjen v zaščito zdravja potrošnikov ter preprečevanje nepoštenih trgovinskih praks v času povečanega nakupovanja. Preiskovalci so med pregledi naleteli na pokvarjeno meso, umazane delovne površine in izjemno slabe higienske razmere v nekaterih obratih. Po uradnih podatkih so nadzorni organi od 1. decembra izvedli skupno 4.585 tržnih in zdravstvenih pregledov. Pri tem so odkrili 628 kršitev zakonodaje, kar je privedlo do takojšnjega umika nevarnih izdelkov s trga. Guverner Hardalias je ob predstavitvi rezultatov poudaril, da pri vprašanjih javnega zdravja ne bodo dopuščali nobenih kompromisov ali nevarnih tveganj. Akcija odraža prizadevanja grških oblasti za vzpostavitev strožjega nadzora nad varnostjo hrane v ključnih turističnih in urbanih središčih države.