Litva je s švedskim podjetjem Saab podpisala pogodbo za nakup prenosnih protiletalskih sistemov kratkega dosega RBS-70 NG v vrednosti več kot 320 milijonov evrov. Kot je sporočilo litovsko ministrstvo za obrambo, bo ta investicija zagotovila neprekinjeno dobavo orožja oboroženim silam med letoma 2026 in 2032. Litovski obrambni minister Robertas Kaunas je ob tem poudaril, da krepitev zračne obrambe ostaja ena ključnih prioritet države v luči zaostrenih varnostnih razmer v regiji. Sistem RBS-70 NG so izbrali zaradi njegove prenosljivosti, enostavnega vzdrževanja in učinkovitosti pri delovanju podnevi in ponoči. Litva že uporablja starejše različice tega sistema, nova pogodba pa sledi nedavnim napovedim o nakupu dodatnega protitankovskega streliva in metalcev granat pri istem proizvajalcu. Baltska država, ki meji na rusko enklavo Kaliningrad in rusko zaveznico Belorusijo, v ruski agresiji na Ukrajino vidi neposredno grožnjo lastni varnosti, zato načrtuje, da bo leta 2026 za obrambo namenila kar 5,38 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Grški kmetje so v okviru stopnjevanja svojih protestnih dejavnosti novoletno noč preživeli na cestnih blokadah v bližini Nikeje v Tesaliji. Namesto v domovih so kmetje s svojimi družinami in lokalnimi prebivalci organizirali praznovanje na prostem ob postavljenih traktorjih, kjer so ob glasbi in hrani opozarjali na svoje zahteve. Dogodek v bližini Larise je bil simboličen izraz vztrajnosti pri zahtevah po boljših delovnih pogojih in državni podpori, ki jih kmetje izpostavljajo že več tednov. Kljub prazničnemu vzdušju so protestniki poudarili, da njihove aktivnosti ostajajo resne, saj so ključne prometne povezave po državi še vedno delno ohromljene. Organizatorji so na praznovanje povabili vse državljane, s čimer so želeli pridobiti širšo javno podporo za svoje cilje. Odločitev, da novoletni večer preživijo na cesti, je neposredna posledica neuspešnih pogajanj z vlado in stopnjevanja napetosti, ki se je razvilo konec decembra.

Ameriški visoki uradniki, vključno z zunanjim ministrom Marcom Rubiom in posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, so se v sredo, 31. decembra 2025, v spremstvu Jareda Kushnerja sestali s ključnimi zavezniki glede prihodnosti mirovnega procesa v Ukrajini. Pogovorov so se udeležili ukrajinski minister za obrambo Rustem Umerov ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bil določiti konkretne korake za ustavitev sovražnosti in vzpostavitev trajnih varnostnih jamstev, ki bi preprečila morebitne ponovne konflikte v regiji. Posebni odposlanec Witkoff je poudaril, da so se sogovorniki osredotočili na praktične načine za izvajanje mirovnega načrta novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Razprave so vključevale oblikovanje učinkovitih mehanizmov za preprečevanje spopadov na terenu. Ukrajinska stran je prek ministra Umerova potrdila, da se bodo stiki nadaljevali takoj po novem letu, ko pričakujejo sprejetje prvih oprijemljivih odločitev. Srečanje predstavlja pomemben korak pri usklajevanju stališč med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede končne oblike mirovnega sporazuma z Rusijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom poudaril nujnost zaščite nacionalne neodvisnosti in svobode v luči naraščajočih geopolitičnih tveganj. Macron je izpostavil, da se Evropa trenutno sooča s pritiski z vseh strani, medtem ko v mednarodnih odnosih vse bolj prevladuje pravo močnejšega. Kljub negotovim razmeram je predsednik zagotovil, da Francija ostaja stabilna in odporna. V nagovoru je Macron napovedal, da bo leto 2026 ključno za izvedbo reform, hkrati pa je potrdil svojo namero, da na položaju ostane do konca mandata leta 2027. Poseben poudarek je namenil prihajajočim predsedniškim volitvam, pri čemer je obljubil budnost nad morebitnimi zunanjimi vmešavanji v volilni proces. Francoska javnost je prejela sporočilo o nujnosti enotnosti, saj je predsednik prepričan, da se država le na tak način lahko uspešno spopade z zunanjimi grožnjami in ohrani svojo suverenost v spremenjenem svetovnem redu.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v svoji poslanici ob prehodu v leto 2026 poudaril nujnost premagovanja kroničnih težav države in pozval k narodnemu soglasju. Premier se je osredotočil na prihajajoče izzive novega leta ter izpostavil pomen samozavesti in optimizma za prihodnost. Poseben del sporočila je namenil kmetijskemu sektorju, pri čemer je kmete znova pozval k dialogu. Ob tem je poudaril, da pogovori ne smejo potekati pod pritiskom cestnih zapor, ki hromijo družbo, saj so težave v primarnem sektorju ena od ključnih patologij, ki jih mora Grčija še rešiti. Micotakis se je v nagovoru zahvalil tudi vsem delavcem, ki so dolžnosti opravljali med prazniki, in povzel dosežke države v preteklem letu 2025. Po njegovih besedah leto 2026 prinaša številne priložnosti, a le pod pogojem, da se ohrani družbena povezanost in sposobnost za medsebojno razumevanje. Premier je izrazil prepričanje, da je Grčija na pravi poti, vendar zahteva proces modernizacije države stalno prizadevanje vseh deležnikov in opustitev starih, neučinkovitih praks.

Deli Evrope in Združenih držav Amerike so novo leto 2026 pričakali v primežu ostrega zimskega vremena, ki so ga povzročili prodori mrzlega arktičnega zraka. V Veliki Britaniji so meteorologi izdali opozorilo pred t. i. skandinavskim mrazom, saj so se temperature spustile do -12 stopinj Celzija, kar je povzročilo obsežne snežne padavine predvsem na Škotskem in v severni Angliji. Britanske zdravstvene oblasti so zaradi nevarnih razmer in tveganja za zdravje prebivalstva že aktivirale opozorila druge stopnje. Podobne razmere so zajele tudi Grčijo, kjer je hladen frontni sistem prinesel drastičen padec temperatur za do 10 stopinj Celzija. Sneženje je pobelilo ne le gorata območja, temveč se je v noči na novo leto spustilo tudi v nižinske predele Makedonije, Tesalije in širše okolice Aten. Močan severni veter, ki je v Egejskem morju dosegel sedmo stopnjo po Beaufortovi lestvici, je še dodatno stopnjeval občutek mraza. Medtem so v ZDA države kot so Nova Mehika, Alabama in Teksas prav tako beležile temperature pod lediščem, čeprav se v prihodnjih dneh tam pričakuje postopna otoplitev.

Ukrajinske oblasti so uradno zavrnile obtožbe Moskve glede domnevnega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev je videoposnetek, ki ga je Rusija predstavila kot dokaz za incident, označil za nesmiseln in prirejen. Do zanikanja prihaja po tem, ko je ruska stran objavila posnetke, ki naj bi prikazovali ukrajinski poskus atentata oziroma napada na državni objekt, kar je povzročilo novo zaostritev v diplomatskih odnosih med državama. Ukrajinski predstavniki trdijo, da gre pri ruskih obtožbah za premišljeno dezinformacijo, ki bi lahko služila kot pretveza za prihodnje ruske vojaške operacije ali stopnjevanje agresije. Rusija na drugi strani vztraja pri svoji različici dogodkov, pri čemer je zunanji minister Sergej Lavrov napovedal morebitne spremembe v pogajalskih izhodiščih. Incident ostaja predmet mednarodnih razprav, saj so se nanj odzvali tudi nekateri svetovni voditelji, medtem ko neodvisni opazovalci še niso potrdili avtentičnosti predstavljenih dokazov.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljane pozval, naj v leto 2025 vstopijo z visoko mero samozavesti in optimizma. Premier je izpostavil, da silvestrovo ne predstavlja le časa za praznovanje, temveč tudi priložnost za globok premislek o dosežkih preteklega leta in pripravljenost na prihajajoče izzive. V svojem sporočilu je poudaril, da se Grčija kljub globalnim negotovostim nahaja v položaju, ki ji omogoča stabilen razvoj. Micotakis je v nagovoru nagovoril različne segmente družbe in izpostavil nujnost enotnosti pri doseganju nacionalnih ciljev. Čeprav se država spopada s številnimi zunanjimi pritiski, premier verjame, da bodo strukturne reforme in premišljena politika prinesle boljšo prihodnost za vse prebivalce. Poslanica je bila usmerjena predvsem v krepitev javne morale in poudarjanje stabilnosti grškega gospodarstva v evropskem kontekstu.

Grški minister Kiriakos Pierrakakis je izrazil močno podporo vstopu sosednje Bolgarije v evrsko območje, ki je predviden za 1. januar 2026. Pierrakakis je v svoji izjavi poudaril, da dosežek Bolgarije odraža dosledna prizadevanja države in uspešno izvedene strukturne reforme, ki so bile potrebne za izpolnitev vstopnih kriterijev. Po njegovem prepričanju bo širitev skupne denarne unije dodatno okrepila stabilnost evra in prispevala k večji gospodarski povezanosti v regiji. Pierrakakis, ki je ob tem pozdravil novo članico v evrski skupini, meni, da vključitev Bolgarije ne prinaša le koristi za bolgarsko gospodarstvo, temveč predstavlja pomemben signal za celotno Evropsko unijo v smeri nadaljnje integracije. Grčija kot sosednja država pričakuje, da bo poenotenje valute olajšalo čezmejno poslovanje in okrepilo trgovinsko menjavo med državama, kar je ključnega pomena za stabilnost jugovzhodne Evrope.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovil neomajno stališče Pekinga glede vprašanja Tajvana in poudaril, da je združitev domovine zgodovinska nujnost. Xi je v govoru, ki so ga prenašali državni mediji, izjavil, da se vsi Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine morajo zavedati skupnega cilja in sodelovati pri prenovi naroda. Kitajski voditelj je združitev označil za neizbežno, kar stopnjuje retoriko glede statusa otoka, ki ga Kitajska obravnava kot svoje ozemlje. Sporočilo prihaja le dan po zaključku intenzivnih vojaških vaj kitajske vojske v bližini otoka, kar mednarodni opazovalci interpretirajo kot stopnjevanje pritiska na tajvansko administracijo. Nekatera poročila ob tem namigujejo na konkretne časovne okvire, pri čemer se omenja leto 2026 kot ključno za uresničitev teh načrtov. Kljub stopnjevanju napetosti Xi poudarja, da gre za vprašanje nacionalne identitete in usode, ki je po njegovih besedah ni mogoče ustaviti. Tajvanska stran se na te izjave uradno še ni odzvala, vendar so v preteklosti podobne napovedi v Taipei-ju zavrnili kot spodkopavanje regionalnega miru.

Grški minister za nacionalno gospodarstvo in finance ter novi predsednik Evroskupine Kiriakos Pierakakis je uradno pozdravil prihajajoči vstop Bolgarije v evrsko območje, ki je predviden za 1. januar 2026. Bolgarija bo s tem postala 21. članica držav s skupno evropsko valuto, kar po Pierakakisovih besedah krepi skupne ekonomske temelje Evropske unije. Grčija je ob tem izrazila polno podporo svoji sosedi pri tem integracijskem procesu. Napovedani vstop Bolgarije v območje evra predstavlja pomemben mejnik za državo, ki si je za ta cilj prizadevala več let. Odločitev odraža napredek države pri izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev, čeprav je bil prvotni datum vstopa zaradi inflacijskih pritiskov in politične nestabilnosti v preteklosti večkrat prestavljen. Pierakakis je poudaril, da bo širitev območja evra prispevala k večji stabilnosti celotne regije in poglobila gospodarsko sodelovanje znotraj Unije.

Predsednik grške stranke Nova levica Alexis Haritsis je v svojem novoletnem nagovoru poudaril, da bi moralo biti leto 2026 prelomno za uveljavljanje pravic državljanov in vzpostavitev pravičnejše družbe. Haritsis je v sporočilu pozval h končanju nasilja ter omejevanja človekovih pravic, ki po njegovem mnenju zaznamujejo trenutno politično dogajanje v Grčiji. Izpostavil je potrebo po kolektivnem prizadevanju za družbo, ki si jo prebivalci zaslužijo in jo je mogoče zgraditi z aktivnim političnim udejstvovanjem. Vodja Nove levice je v nagovoru nagovoril predvsem mlade in tiste, ki se spopadajo z vsakodnevnimi težavami, ter jih spodbudil k premisleku o stanju v državi. Poudaril je, da praznični čas predstavlja priložnost za kratek premor in solidarnost s sočlovekom. Njegov poziv se osredotoča na dolgoročno vizijo političnega boja, s katero želi mobilizirati volilno telo proti trenutnim restriktivnim ukrepom in utrditi položaj svoje stranke na grškem političnem prizorišču.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo mrtve ptice ob vznožju vetrne turbine, s katero je želel dokazati škodljivost vetrne energije za živalski svet. Pri tem je trdil, da vetrnice ubijajo ameriške simbole, beloglave orle, vendar so preiskave dejstev razkrile večje število netočnosti v njegovi objavi. Preiskava francoske tiskovne agencije AFP je pokazala, da fotografija ni bila posneta v Združenih državah Amerike, temveč v Izraelu leta 2017. Na fotografiji ni beloglavi orel, temveč jastreb, kar potrjujejo tudi vidni napisi v hebrejščini na stebru turbine. Fotografijo je prvotno objavil izraelski časnik Haaretz, posneli pa so jo uslužbenci izraelske agencije za naravne parke. Kljub očitnim napakam so objavo povzeli nekateri uradni kanali Bele hiše in ministrstvo za energijo, ki vetrne elektrarne obravnavajo kot drago grožnjo biotski raznovrstnosti. Objava je sprožila ostre kritike tako med demokratskimi kot republikanskimi politiki. Kalifornijski guverner Gavin Newsom je ob tem javno izpostavil, da predsednik ne loči med nacionalnim simbolom ZDA in drugimi vrstami ujed.

Francoska vlada je pripravila predlog zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Nova zakonodaja, ki naj bi stopila v veljavo s šolskim letom 2026, je del širših prizadevanj za zaščito mladostnikov pred negativnimi vplivi digitalnih platform. Predlog zakona, ki ga je pridobila tiskovna agencija AFP, bo v kratkem predmet parlamentarne razprave in vključuje stroge omejitve glede dostopnosti digitalnih storitev za mladoletne osebe. Načrtovani ukrepi sledijo zgledu Avstralije, ki je nedavno sprejela podobno restriktivno zakonodajo. Francoski predlog se osredotoča na preprečevanje dostopa do platform, ki bi lahko škodovale duševnemu zdravju in razvoju otrok. Čeprav podrobnosti o načinu preverjanja starosti še niso popolnoma jasne, vlada vztraja pri uveljavitvi digitalne omejitve, ki bi korenito spremenila spletne navade mladih v državi.

Grški kmetje so se odločili, da bodo silvestrovo preživeli na cestnih blokadah, kar predstavlja precedens v zgodovini njihovih protestnih gibanj. Kljub prazničnemu času kmetje ne popuščajo pri svojih zahtevah, vendar so začasno sprostili nekatere zapore, da bi omogočili nemoten prehod potnikom med prazniki. Osrednja pozornost je zdaj usmerjena v vsesplošno srečanje kmetov, ki bo potekalo 4. januarja 2024 v Malgari, kjer bodo sprejeli odločitve o morebitni zaostritvi ali spremembi taktike protestov. Politična napetost se stopnjuje, saj opozicijski poslanci, zlasti iz vrst KKE, obtožujejo vlado poskusov diskreditacije kmečkega boja. Po mnenju poslanca Vasilisa Metaxasa vlada namesto iskanja rešitev za visoke proizvodne stroške in obdavčitev nafte raje služi interesom monopolov. Kmetje opozarjajo, da so brez izpolnitve zahtev njihova kmetijska gospodarstva ogrožena, kar bi lahko vodilo v izseljevanje mladih s podeželja. Vladna stran po drugi strani poudarja pomen dialoga in ohranjanja stabilnosti v kmetijskem sektorju.

Nekdanji grški predsednik vlade Aleksis Cipras je v svojem novoletnem voščilu javnosti poslal sporočilo, v katerem je s pomočjo simbolike Itake poudaril pomen vztrajnosti in iskanja novih poti. Cipras je svoje želje za srečno novo leto delil preko družbenih omrežij, pri čemer se je neposredno navezal na slovito literarno delo, ki simbolizira cilj in potovanje. Politični opazovalci poudarjajo, da nekdanji premier v svojem zapisu uporablja prispodobo plovbe v nove morja, s čimer nakazuje na prihajajoče izzive in novo poglavje v političnem ali družbenem delovanju. Objava je pritegnila pozornost grške javnosti, saj Cipras kljub trenutni funkciji ostaja vplivna figura na levi strani grškega političnega pola. Njegovo sporočilo je bilo interpretirano kot poziv k optimizmu in odpornosti v času, ko se država še vedno ukvarja s posledicami preteklih kriz.

Grški kmetje so novo leto pričakali s protesti in blokadami, vključno z avtocesto E65. Vendar pa so nekateri kmetje iz Halkidike zapustili blokado pri kraju Prasina Fanarija, ker se niso strinjali s predlogom za dialog z vlado in so proteste označili za spodkopane. Vseslovensko srečanje kmetov je bilo napovedano za 4. januarja v Malgari. Igralci so izrazili solidarnost s kmeti na blokadi v Atalanti.

Grška neodvisna uprava za javne prihodke (AADE) je objavila podrobna navodila glede uvedbe znižane stopnje davka na dodano vrednost (DDV), ki bo začela veljati 1. januarja 2026. Ukrep predvideva 30-odstotno znižanje davčnih stopenj na otokih v regiji Severni Egej, na otoku Samotraka v okraju Evros ter v prefekturi Dodekanez. Davčna olajšava bo veljala izključno za otoke, ki imajo po zadnjem popisu prebivalstva grškega statističnega urada ELSTAT manj kot 20.000 prebivalcev. Znižanje bo zajemalo širok spekter blaga in storitev, s čimer želi grška vlada razbremeniti gospodarstva manjših in bolj oddaljenih otokov ter spodbuditi lokalno potrošnjo. AADE je z okrožnico E.2113/2025 podala tehnična pojasnila za pravilno izvajanje ukrepa v praksi, kar vključuje prilagoditve davčnih blagajn in fakturiranja za podjetja, ki delujejo na teh območjih. Ukrep predstavlja pomemben korak v grški davčni politiki, saj poskuša zmanjšati stroške življenja v demografsko bolj ogroženih delih države.

Izraelske oblasti so napovedale prepoved dostopa in delovanja za 37 mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze, kar je sprožilo val kritik s strani Združenih narodov, Evropske unije in nevladnih združenj. Izrael je odločitev utemeljil z varnostnimi razlogi, saj so organizacije domnevno zavrnile predajo osebnih podatkov palestinskega in mednarodnega osebja, kar izraelska stran povezuje s preprečevanjem terorističnih dejavnosti. Ukrep naj bi stopil v veljavo v četrtek, le 36 ur po uradni objavi, kar organizacijam praktično onemogoča prilagoditev na nove razmere. Ta odločitev prihaja v času kritične humanitarne krize, ko se prebivalci Gaze spopadajo z uničujočimi nevihtami, ki so uničile na tisoče šotorov, in porušeno sanitarno infrastrukturo, ki ogroža več kot 740.000 ljudi. Odhajajoči visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je ob tem opozoril na naraščajočo sovražnost do beguncev in begunski vprašanj po svetu, pri čemer je izpostavil nevarno populistično retoriko, ki razseljene osebe spreminja v dežurne krivce. Razmere v Gazi se dodatno zaostrujejo zaradi nove zakonodaje, ki agenciji UNRWA prekinja dostop do elektrike, vode in bančnih storitev.

Grški minister za nacionalno gospodarstvo in finance Kiriakos Pierrakakis je v videonagovoru na družbenih omrežjih predstavil letni pregled grškega gospodarstva za leto 2025. Minister je leto označil za obdobje intenzivnih dogodkov in strukturnih sprememb, ki so po njegovih besedah že začele prinašati vidne rezultate. Pierrakakis je izpostavil sedem ključnih točk vladnega dela, ki so postavile nove temelje za stabilnost države. Po ministrovih napovedih so reforme v letu 2025 pripravile teren za leto 2026, ko naj bi grški državljani in družine občutili še večje izboljšanje življenjskega standarda. V svojem tri minutnem sporočilu je poudaril, da so bili ukrepi usmerjeni v ustvarjanje 'čistega odtisa' v gospodarstvu, kar vključuje fiskalno disciplino in spodbujanje investicij. Vlada se je v tem obdobju osredotočala na premoščanje preteklih gospodarskih izzivov in utrjevanje poti za dolgoročno rast, ki naj bi se v polni meri manifestirala v prihodnjem letu.