Litva podpisala pogodbo za nakup švedskega protiletalskega sistema za 320 milijonov evrov
Objavljeno: 1. 1. 2026 3:57
Litva je s švedskim podjetjem Saab podpisala pogodbo za nakup prenosnih protiletalskih sistemov kratkega dosega RBS-70 NG v vrednosti več kot 320 milijonov evrov. Kot je sporočilo litovsko ministrstvo za obrambo, bo ta investicija zagotovila neprekinjeno dobavo orožja oboroženim silam med letoma 2026 in 2032. Litovski obrambni minister Robertas Kaunas je ob tem poudaril, da krepitev zračne obrambe ostaja ena ključnih prioritet države v luči zaostrenih varnostnih razmer v regiji.
Sistem RBS-70 NG so izbrali zaradi njegove prenosljivosti, enostavnega vzdrževanja in učinkovitosti pri delovanju podnevi in ponoči. Litva že uporablja starejše različice tega sistema, nova pogodba pa sledi nedavnim napovedim o nakupu dodatnega protitankovskega streliva in metalcev granat pri istem proizvajalcu. Baltska država, ki meji na rusko enklavo Kaliningrad in rusko zaveznico Belorusijo, v ruski agresiji na Ukrajino vidi neposredno grožnjo lastni varnosti, zato načrtuje, da bo leta 2026 za obrambo namenila kar 5,38 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Izjave
"Krepitev zračne obrambe je ena naših glavnih prioritet."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek je pomemben za Slovenijo, saj gre za krepitev obrambnih zmogljivosti znotraj zveze NATO in EU. Kot članica obeh organizacij Slovenija spremlja varnostno politiko na vzhodnem krilu, hkrati pa visoki obrambni izdatki Litve postavljajo nov standard za razpravo o nacionalnih obrambnih proračunih v Evropi.
Danska je zaradi povečane nevarnosti sabotaže in aktivnosti ruskih dronov povišala stopnjo pripravljenosti na svojih energetskih objektih na oranžno. Ukrajinska vojaška skupina je prispela na Dansko, da bi delila svoje izkušnje pri obrambi pred ruskimi droni.
Grški sindikat ENEDEP je protestiral proti Natovi logistični bazi v Keratsiniju zaradi prevoza orožja, poudarjajoč, da pristaniška infrastruktura ne bo del vojnega stroja. Medtem Economist poroča, da Vladimir Putin izvaja hibridno vojno proti Natu s sabotažami, droni in dezinformacijami, da bi se izognil neposrednemu konfliktu. Ukrajinski droni so poskušali napasti industrijski cilj v ruskem mestu Orsk. Venezuela pa je obtožila ZDA kršitve zračnega prostora s strani ameriških bojnih letal.
Ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, je izrazil dvome glede trditev Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco. BBC pa poroča o ključnih vprašanjih, ki otežujejo dosego mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo.
Turčija je napovedala začetek gradnje protiletalske obrambne rušilke, ki bo del načrtovanega večplastnega protiletalskega obrambnega sistema »Jeklena kupola«. Turške obrambne družbe so podpisale pogodbe v vrednosti 6,5 milijarde dolarjev.
V Združenih državah Amerike se pripravljajo na morebitno mobilizacijo pripadnikov Nacionalne garde v Louisiani za pomoč pri vzdrževanju reda. Medtem je odločitev sodišča o izpustitvi neonacista Nikosa Mihaloljakosa, obsojenega za umor Pavlosa Fisasa, sprožila ogorčenje. Vzporedno pa se zaostrujejo napetosti v vzhodni Evropi, saj je NATO aktiviral svoje sile zaradi prisotnosti ukrajinskih brezpilotnih letal, kar povečuje strah pred širitvijo konflikta.
Donald Trump je napovedal, da bi njegova administracija podprla izraelske napade na Iran, če Teheran ne bo sprejel novega jedrskega sporazuma. Prav tako je dejal, da »zelo resno« razmišlja o prodaji letal F-35 Turčiji. Poleg tega se je po telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom znašel v preizkušnji njegov mirovni načrt za Ukrajino.
Dogodek je pomemben za Slovenijo, saj gre za krepitev obrambnih zmogljivosti znotraj zveze NATO in EU. Kot članica obeh organizacij Slovenija spremlja varnostno politiko na vzhodnem krilu, hkrati pa visoki obrambni izdatki Litve postavljajo nov standard za razpravo o nacionalnih obrambnih proračunih v Evropi.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.