V grškem zračnem prostoru (FIR Atene) je prišlo do obsežnih motenj v letalskem prometu zaradi hkratnega izpada radijskih frekvenc, ki so ključne za komunikacijo med kontrolorji in piloti. Težava se je začela 4. januarja 2026 ob 9. uri zjutraj in je trajala več ur, kar je povzročilo popolno izpraznitev grškega neba in ustavitev vseh vzletov ter pristankov na državnih letališčih. Zaradi incidenta je bilo odpovedanih na stotine letov, vključno z 48 leti največjega grškega prevoznika Aegean Airlines, približno 2.000 kosov prtljage pa je bilo izgubljenih. Namestnik ministra Konstantinos Kyranakis je pojasnil, da so sistemi Uprave za civilno letalstvo (YPA) zastareli in ranljivi, kar je glavni razlog za tako obsežen kolaps. Kontrolorji zračnega prometa so opozorili, da je bila narava izpada frekvenc brez primere in da so težave nastale zaradi pomanjkanja investicij v sodobno opremo. Kljub sumom o morebitni sabotaži so oblasti kasneje potrdile, da je šlo za tehnično napako v osrednjem komunikacijskem vozlišču, razmere pa so se začele postopoma normalizirati v popoldanskih urah.

Grenlandski premier, Jens-Frederik Nielsen, je ostro obsodil ponavljajoče se grožnje Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad Grenlandijo. Britanski premier, Keir Starmer, je izjavil, da morata o prihodnosti Grenlandije odločati izključno Grenlandija in Danska, s čimer je izrazil podporo Danski in Grenlandiji.

Grški minister za promet je v ponedeljek pojasnil, da obsežna okvara radijskih komunikacij, ki je v nedeljo povzročila popolno zaprtje grškega zračnega prostora, najverjetneje ni bila posledica kibernetskega napada. Zaradi motenj v radijskem omrežju so bili številni poleti po vsej državi prizemljeni, preusmerjeni ali so se soočili z večurnimi zamudami. Preiskava dogodka še vedno poteka, saj uradni vzrok za hrup v komunikacijskih kanalih, ki je ohromil promet, še ni bil dokončno potrjen. Incident je povzročil precejšen kaos v mednarodnem letalskem prometu, saj je Grčija ključno vozlišče za lete med Evropo, Afriko in Bližnjim vzhodom. Kljub začetnim ugibanjem o morebitnem zlonamernem vdoru v varnostne sisteme, so grške oblasti poudarile, da trenutni podatki ne kažejo na zunanji poseg. Tehnične ekipe se trenutno osredotočajo na analizo strojne in programske opreme, da bi preprečile ponovitev tovrstnih sistemskih odpovedi v prihodnje.

Grško socialistično gibanje PASOK je ob prvi obletnici smrti nekdanjega predsednika vlade Kostasa Simitisa izdalo uradno izjavo, v kateri so se poklonili njegovi politični zapuščini. Stranka je poudarila njegovo neomajno predanost viziji pravične družbe brez neenakosti ter prizadevanja za vzpostavitev močne Grčije v samem jedru Evropske unije. Simitisovo obdobje so označili kot čas odgovornega sprejemanja odločitev in dinamičnega približevanja standardom razvitih evropskih držav. V izjavi so izpostavili, da se je nekdanji premier pogumno spopadal s sistemskimi pomanjkljivostmi in si prizadeval za modernizacijo države. Njegovo delo po mnenju stranke ostaja vir navdiha za prihodnje generacije politikov, saj je s svojimi reformami Grčijo trdno zasidral v evropske integracije. Simitis je v svojem mandatu zagovarjal načela odgovornosti in strateškega sodelovanja z drugimi članicami EU, kar v PASOK-u vidijo kot ključni del njegove dediščine, ki jo nameravajo še naprej spoštovati.

Pri ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti, poroča grški ERT News. Po poročanju New York Timesa, ki se sklicuje na visokega venezuelskega uradnika, pa je v operaciji aretacije Nicolasa Madura umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer poteka sojenje. Prijetje je sprožilo novo realnost v regiji.

Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila zajeta v Caracasu in prepeljana v New York, kjer bo Maduro danes popoldne stopil pred sodnika. Zaradi Madurovega športnega kompleta Nike, ki ga je nosil ob aretaciji, naj bi prišlo do svetovnega pomanjkanja tega oblačila.

Predsednica grške stranke Pot svobode (Plevsi Eleftherias), Zoe Konstantopoulou, je na podpredsednika grškega parlamenta Nikitasa Kaklamanisa naslovila uradno zahtevo za sklic nujne seje parlamenta. Pobuda je nastala kot odziv na zaostrene politične in družbene razmere v Venezueli, ki so v zadnjih dneh pritegnile mednarodno pozornost. Konstantopoulou je v nedeljo zvečer, 4. januarja, v telefonskem pogovoru s Kaklamanisom preverila, ali vlada načrtuje kakršno koli obveščanje zakonodajnega telesa o tej temi. Potem ko je prejela informacijo, da grška vlada ni podala zahteve za razpravo o dogajanju v Venezueli, se je odločila za vložitev pisne zahteve za sklic plenarnega zasedanja. S tem dejanjem želi opozicijska voditeljica doseči, da bi se parlament opredelil do aktualne krize v južnoameriški državi, kar bi lahko vplivalo na zunanjepolitična stališča Grčije. Zahteva bo v uradni pisni obliki predložena vodstvu parlamenta v najkrajšem možnem času.

Po poročanju svetovnih medijev je ameriška operacija v Venezueli sprožila vrsto odzivov. Trump in njegova administracija so podali izjave o državah, ki jezijo Washington. The New York Times poroča, da je aretacija Madura pokazala Trumpovo željo po prevladi ZDA v Južni Ameriki, njegovi "javni plesi" pa so prepričali del njegovega kroga v potrebo po napadu na Venezuelo.

Svetovni mediji so poročali, da so ZDA z aretacijo Madura želele nasloviti države, ki jih Washington vidi kot problematične. Fiona Hill je kritizirala zunanjo politiko ZDA v povezavi z operacijo v Venezueli. Glede na poročilo NYT naj bi Maduro s svojimi javnimi nastopi spodbudil Trumpa k napadu na Venezuelo. Začasna predsednica Delsi Rodriguez se sooča z izzivom ohranjanja lojalnosti elit in upoštevanja ameriških zahtev.

Pred vojaško operacijo so ZDA Nicolasu Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Na sodišču v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika.

Po poročanju New York Timesa je v ameriški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, druge ocene pa govorijo o 80 žrtvah med civilisti in pripadniki varnostnih sil. Pred napadom naj bi ameriške obveščevalne službe izvedle kibernetski napad na energetski sistem Venezuele in v velikem delu Caracasa izklopile elektriko. Kuba je sporočila, da je bilo v operaciji za aretacijo Madura ubitih 32 njenih državljanov.

Strokovnjaki so pojasnili, da je bil zajem venezuelskega predsednika Madura zapleten, a uspešen vojaški podvig. V ZDA je Madurovo zajetje povzročilo delitve, saj ga republikanci podpirajo, demokrati pa mu nasprotujejo zaradi pomanjkanja odobritve kongresa. Južnokorejski strokovnjaki menijo, da Trump podobnega scenarija ne bo uporabil proti Kim Jong-unu. Maduro se je s soprogo pojavil na sodišču v New Yorku. Zajem sproža pravna vprašanja o tem, ali je šlo za aretacijo beguncev ali dejanje vojne.

Ustanovni član legendarne skupine Pink Floyd Roger Waters je ostro kritiziral ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi nedavne vojaške operacije v Venezueli, ki je privedla do aretacije predsednika Nicolasa Madura. Waters je v videoposnetku, objavljenem na družbenih omrežjih, Združene države Amerike označil za »nasilneže s severa« in poudaril, da je Venezuela suverena država, ki bi jo morali pustiti pri miru. Glasbenik je Trumpu sporočil, naj »odraste«, saj svet po njegovih besedah ni ameriška lastnina. Ta odziv prihaja v času, ko se Venezuela sooča z drastičnimi političnimi spremembami pod vplivom Washingtona. Medtem ko Waters zagovarja suverenost države, je venezuelski opozicijski voditelj Edmundo Gonzalez Urrutia zavzel drugačno stališče. Urrutia, ki se je razglasil za začasnega predsednika in vrhovnega poveljnika vojske, je aretacijo Madura s strani ameriških sil označil za pomemben korak, vendar meni, da to ni zadostno za polno stabilizacijo razmer. Razmere v državi ostajajo napete, saj je aretacija Madura in njegove soproge Cilie Flores v okviru ameriške operacije »Absolute Resolve« močno razdelila svetovno javnost in sprožila vprašanja o prihodnosti venezuelskih naravnih virov, predvsem nafte.

V 75. letu starosti je zaradi posledic hudega srčnega infarkta v Atenah umrl Giorgos Papadakis, eden najprepoznavnejših obrazov grškega televizijskega novinarstva. Papadakis se je zgrudil na svojem domu v soseski Kolonaki, od koder so ga prepeljali v bolnišnico Laiko, kjer so kljub prizadevanjem zdravnikov lahko le potrdili njegovo smrt. Novinar, ki se je rodil 4. februarja 1951 v Haliandriju, je svojo kariero začel v tiskanih medijih, širši javnosti pa je postal znan v 80. letih prejšnjega stoletja z oddajo »Trije v zraku« na javni televiziji ERT. Papadakisova kariera je dosegla vrhunec leta 1992, ko je na televiziji ANT1 začel voditi informativno oddajo »Dobro jutro, Grčija« (Kalimera Ellada). Oddajo je vodil neprekinjeno skoraj 35 let, s čimer je postavil rekord za najdlje trajajočo jutranjo informativno oddajo v Grčiji. Od televizijskega vodenja se je s solzami v očeh uradno poslovil 4. julija 2025. Njegova smrt je sprožila val sožalja v političnem vrhu, med drugim sta se mu poklonila premier Kiriakos Micotakis in vodja opozicije Nikos Andrulakis, ki sta poudarila njegov neizbrisen pečat v grškem medijskem prostoru.

Švicarska policija je uradno potrdila identifikacijo posmrtnih ostankov 15-letne Aliki Kalergi, ki je bila pogrešana po uničujočem požaru v švicarskem letovišču Crans-Montana. S tem so oblasti zaključile postopek identifikacije vseh 40 žrtev decembrske tragedije, o čemer so bili uradno obveščeni tudi grški organi. Dekle, ki je bivalo v Švici, je bilo ena izmed številnih mladih žrtev, ki so življenje izgubile v priljubljenem smučarskem središču. Požar, ki je izbruhnil v enem izmed lokalnih barov na silvestrovo, je povzročila neprevidna uporaba pirotehničnih sredstev oziroma namiznih ognjemetov. V nesreči je poleg 40 smrtnih žrtev več kot 115 ljudi utrpelo poškodbe, med katerimi so bili številni v kritičnem stanju. Preiskava je pokazala na katastrofalne posledice neupoštevanja varnostnih predpisov v zaprtih prostorih, kjer se je v času nesreče zadrževalo veliko število tujih turistov in športnikov.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Grški politični prostor so pretresli ostri odzivi opozicijskih strank na ameriško vojaško operacijo v Venezueli in uradno stališče vlade premierja Kiriakosa Micotakisa. Nekdanji premier Aleksis Cipras je prek svojih sodelavcev obtožil aktualnega predsednika vlade servilnosti do Združenih držav Amerike in pomanjkanja diplomatske hrbtenice, kar naj bi po njegovem mnenju Grčijo mednarodno osramotilo. Opozicija trdi, da Micotakis s svojo držo odpira nevarna vrata tistim, ki bi utegnili ogroziti grško nacionalno suverenost, pri čemer so izpostavili zgodovinsko paralelo s turško invazijo na Ciper. Kritikam se je pridružil tudi predsednik stranke PASOK Nikos Andrulakis, ki je ameriško posredovanje označil za grobo kršitev mednarodnega prava in nevaren precedens. Čeprav je Andrulakis v preteklosti že obsodil režim Nicolása Madura, poudarja, da političnih sprememb ne bi smeli uveljavljati z orožjem. Hkrati so se v Nikoziji na Cipru zbrali protestniki pod vodstvom Komunistične pobude Cipra, ki so pred ameriškim veleposlaništvom obsodili imperialistično vmešavanje in opozorili na nevarnost vključevanja regije v nove vojaške konflikte pod vplivom ameriških strateških interesov.

Tehnična težava, ki je povzročila prekinitev v grškem zračnem prostoru zaradi motenj na radijskih frekvencah, je bila v celoti odpravljena. Po navedbah oblasti ni podatkov o sabotaži. Mednarodno letališče v Atenah je sporočilo, da je operativna zmogljivost obnovljena. Letalska družba Aegean je zaradi težav odpovedala 48 letov, pričakujejo pa, da se bo promet normaliziral do ponedeljka. Minister za infrastrukturo in promet, Christos Dimas, je poudaril, da tehnična težava ni vplivala na varnost letov.

Grška vlada je v sodelovanju s socialnimi partnerji napovedala obsežne spremembe na področju plač v zasebnem sektorju, ki bodo stopile v veljavo leta 2026. Po trenutnih načrtih se bo minimalna plača povišala na več kot 880 evrov, kar odraža prizadevanja države za izboljšanje življenjskega standarda po dolgotrajnih obdobjih varčevanja. Za določene kategorije zaposlenih bi povišanja lahko dosegla celo med 15 in 20 odstotki, kar predstavlja enega največjih skokov v zadnjih letih. Ključni element napovedanih sprememb je ponovna uvedba in razširitev kolektivnih pogajanj, s katerimi želijo oblasti doseči, da bi kolektivne pogodbe zajele čim večje število gospodarskih panog. Pričakovanja javnosti in socialnih partnerjev so izjemno visoka, saj naj bi novi ukrepi spodbudili gospodarsko rast in povečali kupno moč prebivalstva. Izvajanje prvih korakov te reforme se bo po napovedih začelo že v prihodnjih mesecih, ko bodo dorečeni končni okvirji sporazuma med vlado in sindikati.

Predsednik Trump je posvaril vršilko dolžnosti predsednice Venezuele, Delcy Rodríguez, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala "pravilno". Trump je dejal, da je ponovna izgradnja in sprememba režima boljša od trenutnega stanja v Venezueli.