Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro ujet in prepeljan v ZDA. Donald Trump je razkril, da je Maduru ponudil možnost predaje, a jo je ta zavrnil. ZDA so napovedale začasni prevzem nadzora nad državo, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, venezuelska skupnost v Južni Floridi pa je slavila Madurov padec.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Donald Trump je zagrozil podpredsednici Venezuele, Delsi Rodrigez, ki jo je vojska priznala za začasno predsednico, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala pravilno.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V napadu na tržnico v vasi Kasuwan-Daji v zvezni državi Niger v osrednji Nigeriji je bilo ubitih več kot 30 ljudi, več deset pa jih je bilo ugrabljenih. Policija je potrdila, da so napad izvedli osumljeni teroristi.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Močno sneženje in poledica sta v nemški zvezni deželi Spodnja Saska, zlasti v regiji Hannover, povzročila obsežne motnje v prometu. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je prišlo do številnih prometnih nesreč, ki so ohromile cestni promet, hkrati pa so poročali o odpovedih v avtobusnem in železniškem prometu. Medtem ko so ljubitelji zimskih športov snežne pošiljke pozdravili, se vozniki in potniki v javnem prevozu spopadajo z zamudami in nevarnimi razmerami na poti. Lokalne oblasti so vzpostavile stalno spremljanje razmer, saj se regija sooča z nenehnimi težavami pri zagotavljanju varnosti na cestah. Poledica je povzročila zdrse vozil, kar je zahtevalo posredovanje reševalnih služb in vzdrževalcev cest. Potnikom svetujejo, naj spremljajo aktualne informacije o voznih redih, saj so številne povezave še vedno prekinjene ali močno ovirane. Razmere ostajajo napete, saj vremenska napoved zaenkrat ne obeta hitrega izboljšanja stanja na prizadetih območjih.

Gostinski sektor v slovenski prestolnici je zajela resna kriza, saj so se številni restavracije in bistroji v zadnjem obdobju zaprli. Glavni razlogi za propadanje lokalov so drastično povišanje cen surovin, kronično pomanjkanje ustrezne delovne sile ter nerealna pričakovanja lastnikov glede hitrega zaslužka. Medtem ko gostje trenutne cene dojemajo kot previsoke, lastniki restavracij trdijo, da so te še vedno prenizke za pokritje vseh obratovalnih stroškov. Razmere so v Ljubljani precej slabše kot v preostalih delih Slovenije, kjer je stanje na področju gostinstva trenutno stabilnejše. Kriza je privedla tudi do izgube nekaterih prestižnih oznak, saj so posamezni lokali izginili z Michelinovega seznama. Visoki vhodni stroški in pritiski na plače so ustvarili neskladje, ki ga mnogi ponudniki niso uspeli premostiti. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se trend zapiranja v Ljubljani lahko še stopnjeval, če se tržne razmere in stroškovni pritiski na podjetnike ne bodo umirili.

Paris Saint-Germain je z rezultatom 2:1 premagal Paris FC v prvem pariškem derbiju po letu 1978 in se tako približal vodilnemu Lensu na eno točko zaostanka v 17. krogu Ligue 1. Gola za PSG sta dosegla Désiré Doué in Ousmane Dembélé.

Poslanci hrvaškega sabora so v letu 2024 poleg svojih rednih mesečnih plač, ki v povprečju znašajo okoli 4000 evrov, iz državnega proračuna porabili dodatnih 1,3 milijona evrov za kritje različnih stroškov. Po uradnih podatkih, ki jih je objavil sabor, so največji delež teh sredstev, skupaj 467.000 evrov, namenili za plačilo najemnin za stanovanja tistih poslancev, ki nimajo stalnega prebivališča v Zagrebu. Poleg stroškov bivanja so proračunska sredstva porabljali še za dnevnice, potne stroške in uporabo osebnih avtomobilov v službene namene. Razkritje podatkov o porabi javnega denarja prihaja v času, ko se hrvaška javnost spopada z visokimi življenjskimi stroški, kar je povzročilo precejšnje negodovanje. Medtem ko se povprečne plače in pokojnine le počasi usklajujejo z inflacijo, so dodatni stroški izvoljenih predstavnikov ljudstva sprožili razprave o racionalnosti porabe proračunskih sredstev. Analiza stroškov po posameznikih kaže na velike razlike med poslanci, pri čemer nekateri izstopajo z izjemno visokimi zneski za prevoz in bivanje, kar dodatno krepi zahteve po strožjem nadzoru nad tovrstnimi izdatki.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške sile aretirale v Caracasu in ju prepeljale v ZDA, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in drugih zločinov. Maduro je bil zaprt v zloglasnem Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu. Varnostni svet ZN je sklical nujno sejo, da bi razpravljal o ameriški vojaški intervenciji v Venezueli.

Zadržanje venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike je sprožilo obsežne razprave o prihodnosti svetovnega naftnega trga in geopolitičnih posledicah za Rusijo. Venezuela, ki razpolaga z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu, bi pod vplivom Washingtona lahko bistveno spremenila svojo vlogo na trgu. Ameriški predsednik Donald Trump je jasno izrazil namero, da ameriškim naftnim podjetjem ponovno omogoči črpanje v tej južnoameriški državi, s čimer bi ZDA neposredno vplivale na znižanje svetovnih cen energentov. Analitiki ocenjujejo, da takšen razvoj dogodkov predstavlja resno grožnjo ruskemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od prihodkov iz prodaje nafte. Povečana ponudba venezuelske nafte bi povzročila dodaten pritisk na Moskvo in oslabila njen vpliv v regiji. Donald Trump je ob tem poudaril, da Washington ne želi tvegati, da bi na oblast v Caracasu prišel kdorkoli drug, ki ne bi bil naklonjen ameriškim interesom. Operacija odstavljanja Madurovega režima se tako ne kaže le kot vprašanje boja proti kriminalu, temveč kot strateški premik za zagotovitev energetske prevlade ZDA in omejevanje ruskih ambicij.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Hrvaška davčna uprava je v soboto uradno demantirala informacije, ki so se pojavile v javnosti glede domnevne nestabilnosti sistema za fiskalizacijo in odloga pošiljanja e-računov. Organ je poudaril, da sistem deluje stabilno in da niso izdali nobenega obvestila, ki bi zavezance pozivalo k preložitvi pošiljanja računov na kasnejši termin. Po navedbah davčne uprave ne obstaja nobena podlaga za odlog procesov do 7. januarja, kot je bilo napačno poročano v nekaterih medijih. Odziv institucije je sledil po tem, ko so se v javnosti in medijih razširila sporočila, namenjena davčnim zavezancem, ki so vsebovala trditve o nezanesljivem delovanju sistema. Sporna obvestila so uporabnike pozivala, naj s pošiljanjem e-računov počakajo do 7. januarja, češ da del računov v sistemu ne prehaja pravilno. Davčna uprava je te navedbe označila za neresnične in zavezance pozvala, naj nadaljujejo z običajnim pošiljanjem e-računov, s čimer so želeli preprečiti morebitne zastoje v poslovnih procesih in zagotoviti nemoteno izvajanje davčnega nadzora.

Po končanih praznikih so na mejnih prehodih ob vstopu iz Bosne in Hercegovine v Hrvaško nastale velike zgostitve prometa, zaradi česar so se potovalni časi znatno podaljšali. Po podatkih Auto-moto zveze v Bosni in Hercegovini (AMSuBiH) s sedežem v Mostarju potniki na prestop meje čakajo več kot uro in pol. Informacije o zastojih potrjujejo tudi posnetki nadzornih kamer na večjih mejnih prehodih, kjer je promet najbolj gost. Zastoji so posledica povečanega števila potnikov, ki se po praznikih vračajo v države Evropske unije. Podobne razmere so bile zabeležene že v preteklih dneh, kar kaže na predvidljiv sezonski trend povečanja prometa ob koncih tedna in praznikih. Pristojne službe voznikom svetujejo uporabo manj obremenjenih mejnih prehodov in preverjanje stanja na cestah pred začetkom poti. Razmere na mejah vplivajo tudi na širši regionalni promet, saj Hrvaška predstavlja ključno tranzitno pot za potnike iz jugovzhodne Evrope.

Analiza Instituta za javne finance je pokazala, da so hrvaška mesta, občine in županije med letoma 2022 in 2024 prvič po dolgem obdobju primanjkljajev zabeležili proračunski presežek. Kljub splošnemu izboljšanju finančnega stanja na lokalni ravni strokovnjaki opozarjajo na precejšnja nesorazmerja med posameznimi enotami. Največje razlike so opazne med obalnimi in celinskimi območji, kjer obmorska mesta beležijo bistveno višjo kakovost življenja in polnejše blagajne. Poročilo izpostavlja mesto Novalja kot absolutno rekorderko po finančni uspešnosti, kar potrjuje trend, da turistično razvite regije lažje akumulirajo sredstva. Čeprav so skupni prihodki lokalne samouprave presegli odhodke, avtorji analize poudarjajo, da sistemske razlike v gospodarski moči med razvitim jugom in manj razvitimi deli notranjosti države ostajajo izziv za hrvaško fiskalno politiko. Stabilizacija lokalnih financ v zadnjih dveh letih predstavlja pomemben odmik od pretekle prakse zadolževanja za pokrivanje tekočih stroškov.

Najnovejše vladno poročilo o stanju na hrvaških otokih za leto 2024 razkriva, da so se povprečne neto plače na otoških območjih znatno približale državnemu povprečju. Medtem ko hrvaško nacionalno povprečje znaša 1.171 evrov, so v sedmih otoških občinah in mestih zabeležili prejemke, ki to mejo presegajo. Med temi izstopajo Sutivan, Cres, Punat, Mali Lošinj, Rab, Krk in Tkon, kjer so gospodarski kazalniki nadpovprečni. Podrobnejša analiza kaže, da se plače v desetih vodilnih otoških lokalnih skupnostih gibljejo od 1.104 evrov v Korčuli pa vse do 1.633 evrov v najuspešnejših občinah. Povprečna neto plača na vseh hrvaških otokih skupaj je dosegla 1.050 evrov. Ti podatki odražajo specifično gospodarsko dinamiko otoških območij, ki se kljub logističnim izzivom uspešno spopadajo z gospodarskimi gibanji in ohranjajo visoko raven kupne moči prebivalstva v primerjavi s preostalim delom države.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukazal obsežen napad na Venezuelo, ki je bil uspešno izveden. Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi bila prijeta in odpeljana iz države. Bela hiša se o domnevnih napadih v Venezueli še ni oglasila.