Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške sile aretirale v Caracasu in ju prepeljale v ZDA, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in drugih zločinov. Maduro je bil zaprt v zloglasnem Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu. Varnostni svet ZN je sklical nujno sejo, da bi razpravljal o ameriški vojaški intervenciji v Venezueli.

Zadržanje venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike je sprožilo obsežne razprave o prihodnosti svetovnega naftnega trga in geopolitičnih posledicah za Rusijo. Venezuela, ki razpolaga z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu, bi pod vplivom Washingtona lahko bistveno spremenila svojo vlogo na trgu. Ameriški predsednik Donald Trump je jasno izrazil namero, da ameriškim naftnim podjetjem ponovno omogoči črpanje v tej južnoameriški državi, s čimer bi ZDA neposredno vplivale na znižanje svetovnih cen energentov. Analitiki ocenjujejo, da takšen razvoj dogodkov predstavlja resno grožnjo ruskemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od prihodkov iz prodaje nafte. Povečana ponudba venezuelske nafte bi povzročila dodaten pritisk na Moskvo in oslabila njen vpliv v regiji. Donald Trump je ob tem poudaril, da Washington ne želi tvegati, da bi na oblast v Caracasu prišel kdorkoli drug, ki ne bi bil naklonjen ameriškim interesom. Operacija odstavljanja Madurovega režima se tako ne kaže le kot vprašanje boja proti kriminalu, temveč kot strateški premik za zagotovitev energetske prevlade ZDA in omejevanje ruskih ambicij.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Hrvaška davčna uprava je v soboto uradno demantirala informacije, ki so se pojavile v javnosti glede domnevne nestabilnosti sistema za fiskalizacijo in odloga pošiljanja e-računov. Organ je poudaril, da sistem deluje stabilno in da niso izdali nobenega obvestila, ki bi zavezance pozivalo k preložitvi pošiljanja računov na kasnejši termin. Po navedbah davčne uprave ne obstaja nobena podlaga za odlog procesov do 7. januarja, kot je bilo napačno poročano v nekaterih medijih. Odziv institucije je sledil po tem, ko so se v javnosti in medijih razširila sporočila, namenjena davčnim zavezancem, ki so vsebovala trditve o nezanesljivem delovanju sistema. Sporna obvestila so uporabnike pozivala, naj s pošiljanjem e-računov počakajo do 7. januarja, češ da del računov v sistemu ne prehaja pravilno. Davčna uprava je te navedbe označila za neresnične in zavezance pozvala, naj nadaljujejo z običajnim pošiljanjem e-računov, s čimer so želeli preprečiti morebitne zastoje v poslovnih procesih in zagotoviti nemoteno izvajanje davčnega nadzora.

Po končanih praznikih so na mejnih prehodih ob vstopu iz Bosne in Hercegovine v Hrvaško nastale velike zgostitve prometa, zaradi česar so se potovalni časi znatno podaljšali. Po podatkih Auto-moto zveze v Bosni in Hercegovini (AMSuBiH) s sedežem v Mostarju potniki na prestop meje čakajo več kot uro in pol. Informacije o zastojih potrjujejo tudi posnetki nadzornih kamer na večjih mejnih prehodih, kjer je promet najbolj gost. Zastoji so posledica povečanega števila potnikov, ki se po praznikih vračajo v države Evropske unije. Podobne razmere so bile zabeležene že v preteklih dneh, kar kaže na predvidljiv sezonski trend povečanja prometa ob koncih tedna in praznikih. Pristojne službe voznikom svetujejo uporabo manj obremenjenih mejnih prehodov in preverjanje stanja na cestah pred začetkom poti. Razmere na mejah vplivajo tudi na širši regionalni promet, saj Hrvaška predstavlja ključno tranzitno pot za potnike iz jugovzhodne Evrope.

Analiza Instituta za javne finance je pokazala, da so hrvaška mesta, občine in županije med letoma 2022 in 2024 prvič po dolgem obdobju primanjkljajev zabeležili proračunski presežek. Kljub splošnemu izboljšanju finančnega stanja na lokalni ravni strokovnjaki opozarjajo na precejšnja nesorazmerja med posameznimi enotami. Največje razlike so opazne med obalnimi in celinskimi območji, kjer obmorska mesta beležijo bistveno višjo kakovost življenja in polnejše blagajne. Poročilo izpostavlja mesto Novalja kot absolutno rekorderko po finančni uspešnosti, kar potrjuje trend, da turistično razvite regije lažje akumulirajo sredstva. Čeprav so skupni prihodki lokalne samouprave presegli odhodke, avtorji analize poudarjajo, da sistemske razlike v gospodarski moči med razvitim jugom in manj razvitimi deli notranjosti države ostajajo izziv za hrvaško fiskalno politiko. Stabilizacija lokalnih financ v zadnjih dveh letih predstavlja pomemben odmik od pretekle prakse zadolževanja za pokrivanje tekočih stroškov.

Najnovejše vladno poročilo o stanju na hrvaških otokih za leto 2024 razkriva, da so se povprečne neto plače na otoških območjih znatno približale državnemu povprečju. Medtem ko hrvaško nacionalno povprečje znaša 1.171 evrov, so v sedmih otoških občinah in mestih zabeležili prejemke, ki to mejo presegajo. Med temi izstopajo Sutivan, Cres, Punat, Mali Lošinj, Rab, Krk in Tkon, kjer so gospodarski kazalniki nadpovprečni. Podrobnejša analiza kaže, da se plače v desetih vodilnih otoških lokalnih skupnostih gibljejo od 1.104 evrov v Korčuli pa vse do 1.633 evrov v najuspešnejših občinah. Povprečna neto plača na vseh hrvaških otokih skupaj je dosegla 1.050 evrov. Ti podatki odražajo specifično gospodarsko dinamiko otoških območij, ki se kljub logističnim izzivom uspešno spopadajo z gospodarskimi gibanji in ohranjajo visoko raven kupne moči prebivalstva v primerjavi s preostalim delom države.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukazal obsežen napad na Venezuelo, ki je bil uspešno izveden. Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi bila prijeta in odpeljana iz države. Bela hiša se o domnevnih napadih v Venezueli še ni oglasila.

Norveška je v letu 2024 ponovno potrdila svojo vodilno vlogo pri prehodu na trajnostno mobilnost, saj so uradni podatki pokazali, da je bilo kar 95,9 odstotka vseh novoregistriranih osebnih vozil v državi popolnoma električnih. Ta mejnik pomeni skoraj popolno opustitev prodaje novih avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem, kar je rezultat dolgoletne državne politike spodbujanja okolju prijaznejših tehnologij. Kljub temu da je Norveška velika izvoznica nafte in plina, je država uvedla obsežne davčne olajšave in druge ugodnosti za kupce električnih vozil, kar je povzročilo drastičen upad zanimanja za vozila na notranje zgorevanje. S tem se država hitro približuje svojemu cilju, da bi do leta 2025 postala prva država na svetu, kjer bodo vsi novi prodani avtomobili brez emisij. Visok delež električnih vozil v Norveški velja za globalni zgled energetske tranzicije v prometnem sektorju.

Najnovejša analiza nemškega ekonomskega inštituta IW je razkrila, da indijski državljani, zaposleni v Nemčiji, v povprečju prejemajo najvišje plače med vsemi etničnimi skupinami v državi. Medialna bruto mesečna plača za Indijce je v letu 2024 znašala 5.393 evrov, s čimer so prehiteli tako tuje kot domače delavce. Visoki zaslužki so v veliki meri posledica dejstva, da indijski strokovnjaki v Nemčiji večinoma zasedajo visoko kvalificirana delovna mesta v sektorjih informacijske tehnologije in inženiringa. Na lestvici najvišjih prejemkov Indijcem sledijo državljani Avstrije s 5.322 evri, Američani s 5.307 evri in Irci s 5.233 evri bruto mesečno. Nemški zaposleni so se z medialnim bruto prihodkom 4.177 evrov uvrstili znatno nižje. Podatki kažejo na izrazito selektivnost nemškega trga dela, ki privablja vrhunske strokovnjake iz tujine, kar se odraža v statistiki povprečnih zaslužkov posameznih narodnosti.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla načrtuje znatno razširitev svojih proizvodnih zmogljivosti v tovarni v bližini Berlina, pri čemer naj bi se širitev izvedla tekom leta 2026. Kljub trenutnim zahtevnim tržnim razmeram v Nemčiji in padcu prodaje nekaterih modelov, so v podjetju optimistični glede dolgoročnega povpraševanja. V preteklem letu se je proizvodnja v vseh četrtletjih povečevala skladno z internimi načrti družbe, kar predstavlja osnovo za nove investicije v nemški obrat. Načrtovana širitev prihaja v času, ko se celotna avtomobilska industrija v Evropi spopada s spremenljivimi subvencijami in vse močnejšo konkurenco s strani kitajskih proizvajalcev. Tesla z napovedjo investicije v svojo edino evropsko gigatovarno potrjuje strateški pomen lokacije v Grünheideju, s čimer želi utrditi svoj tržni delež na evropskem trgu električnih vozil. Podrobnosti o točnih zneskih investicije in morebitnih novih zaposlitvah podjetje uradno še ni razkrilo.

Željko Kerum, predsednik Hrvaške meščanske stranke (HGS) in nekdanji župan Splita, je podal odstopno izjavo s položaja predsednika nadzornega sveta mestnega podjetja Žnjan d.o.o. Njegov odstop je sledil razmeroma kratkemu mandatu na čelu nadzornega sveta tega strateško pomembnega podjetja. Namesto njega je stranka HGS na to izpraznjeno mesto predlagala mestno svetnico Lidijo Bekavac. Splitski župan Tomislav Šuta je predlog stranke že sprejel in potrdil zamenjavo v nadzornem organu podjetja. Podjetje Žnjan d.o.o. ima ključno vlogo pri upravljanju in razvoju splitske obale, zlasti po pripojitvi družbe Splitska obala. Kerumov odstop prihaja v času, ko se podjetje ukvarja z obsežnimi infrastrukturnimi projekti na območju Žnjana. Čeprav razlogi za nenaden odstop niso bili podrobneje pojasnjeni, menjava na vrhu nadzornega sveta nakazuje na prestrukturiranje znotraj kadrovske kvote stranke HGS v mestni upravi pod vodstvom župana Šute. Lidija Bekavac velja za tesno sodelavko strankarskega vodstva, kar zagotavlja kontinuiteto političnega vpliva HGS v javnem podjetju.

Splitsko-dalmatinsko županijo je v letu 2025 obiskalo 4,2 milijona turistov, kar predstavlja rekordne rezultate za to regijo. Po podatkih sistema eVisitor so gostje ustvarili skupno 20,9 milijona nočitev, ki vključujejo bivanja v komercialnih in nekomercialnih namestitvah ter v čarterskem segmentu navtike. V primerjavi z letom 2024, ki je do sedaj veljalo za rekordno, se je število prihodov povečalo za 3 odstotke, medtem ko je število nočitev naraslo za en odstotek. Statistični podatki potrjujejo stabilno rast turističnega prometa v srednji Dalmaciji, ki ostaja ena izmed ključnih destinacij na hrvaški obali. Povečanje zanimanja v segmentu navtičnega čarterja in raznolikost namestitvenih zmogljivosti sta ključno prispevala k preseganju prejšnjih mejnikov. Turistični delavci v županiji ocenjujejo leto 2025 kot izjemno uspešno, saj so kljub visoki bazi iz preteklega leta uspeli doseči dodatno rast obiska.

Ruska vlada je uradno potrdila načrt za zvišanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, ki bo začelo veljati v začetku leta 2026. Glavni namen tega ukrepa je zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev za dolgotrajno vojno v Ukrajini, za katero Kremelj po nekaterih ocenah porabi že približno 40 odstotkov celotnega državnega proračuna. Ruski predsednik Vladimir Putin se je za to nepriljubljeno potezo odločil kljub naraščajočemu nezadovoljstvu med državljani in podjetniki, ki jih že zdaj močno obremenjuje visoka inflacija. Po vladnih izračunih naj bi zvišanje davčne stopnje samo v letu 2026 v državno blagajno prineslo dodatnih 1.187 milijard rubljev oziroma približno 13 milijard evrov. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo tovrstni ukrepi dodatno oslabili kupno moč prebivalstva in povečali pritisk na gospodinjstva, ki se že od začetka novega leta spopadajo s splošnimi podražitvami. Napovedano zvišanje davkov kaže na vse večjo obremenitev ruskega gospodarstva, ki se mora prilagajati potrebam vojaške industrije v času dolgotrajnega konflikta.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Evropska komisija je sporočila, da sta se Ukrajina in Moldavija s 1. januarjem uradno pridružili območju EU brez gostovanja. Državljani obeh držav lahko sedaj v 27 državah članicah EU telefonirajo, pošiljajo sporočila in uporabljajo mobilne podatke po domačih cenah. Priključitev držav Zahodnega Balkana v ta sistem je predvidena do sredine leta 2026.

Kitajske oblasti so s 1. januarjem letos odpravile tri desetletja veljavno davčno oprostitev za kontracepcijska zdravila in pripomočke, s čimer želijo zajeziti strm padec rodnosti v državi. Kondomi in kontracepcijske tablete so po novem obdavčeni s 13-odstotnim davkom na dodano vrednost, kar predstavlja standardno stopnjo za večino potrošniškega blaga v državi. Ta ukrep velja za najnovejši poskus Pekinga, da bi spodbudil prebivalstvo k ustvarjanju večjih družin, saj se država spopada z resno demografsko krizo. Analitiki ocenjujejo, da ukinitev davčnih olajšav odraža naraščajočo zaskrbljenost komunistične partije nad krčenjem delovne sile in staranjem prebivalstva. Čeprav je bila kitajska javnost dolga leta podvržena strogi politiki enega otroka, se zdajšnja prizadevanja osredotočajo na finančne in administrativne spodbude za povečanje števila rojstev. Odločitev o obdavčitvi kontracepcije pa je med delom javnosti in strokovnjakov že sprožila razprave o pravici do izbire in dejanski učinkovitosti takšnih ekonomskih pritiskov na demografsko sliko.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene države Amerike, naj nemudoma prekinejo operacijo pregona naftnega tankerja, ki je plul proti Venezueli. Po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na dva vira, seznanjena z razmerami, ameriška obalna straža že dva tedna v Atlantskem oceanu zasleduje omenjeno plovilo. Diplomatska napetost se je stopnjevala po tem, ko so ameriške oblasti poskušale prestreči tovor, namenjen venezuelskemu režimu, ki je podvržen mednarodnim sankcijam. Ruska stran trdi, da so dejanja ameriške obalne straže v mednarodnih vodah nesprejemljiva in predstavljajo kršitev pomorskega prava. Ladja trenutno izvaja manevre, s katerimi se poskuša izogniti prestrezanju, medtem ko ameriške sile vztrajajo pri nadzoru poti tankerja. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo glede vprašanja legitimnosti oblasti v Venezueli in izvoza energentov iz držav, ki so pod ameriškimi embargi. Pošiljka nafte je ključnega pomena za Venezuelo, ki se spopada s hudo gospodarsko krizo in pomanjkanjem goriva, kljub lastnim zalogam surove nafte.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da ameriške oblasti pričakujejo, da bodo do 23. januarja znane vse glavne točke prihodnje pogodbe med prodajalcem in kupcem Naftne industrije Srbije (NIS). Dodal je, da je madžarska družba MOL skupaj z NIS-om sodelovala pri pridobitvi operativne licence. Vučić je tudi povedal, da bo NIS 5. januarja lahko plačal za 85.000 ton nafte, ki bo iz Omišlja preko naftovoda Janaf dobavljena rafineriji v Srbiji.

Iranske tiskovne agencije in organizacije za človekove pravice so poročale, da je bilo v nemirih v Iranu ubitih več ljudi. Protesti, ki so jih sprožili naraščajoči življenjski stroški, so prerasli v nasilje.